Še bolj pa me skrbi smer, ki jo nakazuje delovni osnutek novega zakona. Zavedam se, da gre za delovno različico in da se lahko njegove določbe še spremenijo. Toda po doslej objavljenih informacijah bi osnutek odpravil nekatere sedanje omejitve prodaje alkohola, med drugim časovno omejitev nočne prodaje in omejitev prodaje žganih pijač pred 10. uro. Predvidena naj bi bila tudi možnost prodaje alkohola na določenih prireditvah v prostorih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Pri tobaku in nikotinskih izdelkih naj bi se prav tako omilile nekatere sedanje omejitve.
Če bodo te rešitve ostale v predlogu, gre za precejšen premik od dosedanje politike. Zato pričakujem razlago, ki bo temeljila na dokazih. Ministrstvo za zdravje je še letos opozarjalo, da varna meja pitja alkohola ne obstaja, da je alkohol povezan z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami ter da velik delež odraslih v Sloveniji pije tvegano ali škodljivo.
Dostopnost alkohola, njegova cena in družbena sprejemljivost pa pomembno vplivajo na vzorce pitja. Zato ministra Ostrca javno sprašujem, na katerih epidemioloških, zdravstvenih in ekonomskih analizah temelji predlog za odpravo oziroma omilitev sedanjih omejitev prodaje alkohola. Kateri dokazi kažejo, da večja časovna dostopnost alkohola ne bo povečala njegove porabe in z njo povezanih posledic? Kateri strokovnjaki s področja alkoholne politike, psihiatrije, epidemiologije in javnega zdravja so sodelovali pri pripravi osnutka? Koliko strokovnih posvetov je bilo opravljenih in kdo je pri njih sodeloval? Ali je bila pripravljena ocena možnih posledic za odvisnost, nasilje v družini, prometne nesreče, poškodbe, duševno zdravje in obremenitev zdravstvenega sistema? In na koncu, kako so predlagane spremembe usklajene s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije glede zmanjševanja škode zaradi alkohola?
Od ministra pričakujem, da bo pri oblikovanju zdravstvene politike upošteval znanstvene dokaze in izkušnje stroke. Ali pa koalicija želi ljudi opijati, da bi manj jasno videli, kaj se dogaja okoli njih, otroke pa vzgajati v prepričanju, da je alkohol tako zelo običajen del življenja? Posledice takšne politike se ne bodo pokazale v ministrskih pisarnah, ampak v ambulantah, na psihiatriji, urgenci, v družinah in predvsem v življenjih ljudi.
Polona Jamnik, Bled