Predstavniki vlade, ministri in koalicijski poslanci v javnosti poudarjajo predvsem pozitivne učinke zakona: višje pokojnine, davčne razbremenitve, gospodarski razvoj in večjo blaginjo. Toda kje so enako jasna pojasnila o negativnih posledicah? Kje je konkretno predstavljeno, kako bo država nadomestila izpad prihodkov? Kateri odhodki bodo zmanjšani? Katere investicije bodo odložene? Kako bodo zagotovljena sredstva za zdravstvo, pokojnine in dolgotrajno oskrbo?
Vlada govori o optimizaciji, prihrankih, učinkovitejšem javnem sektorju in rebalansu proračuna. Toda državljani imamo pravico vedeti, koliko naj bi posamezni ukrep dejansko prinesel in ali so te napovedi realne.
Kaj opozarja stroka? Fiskalni svet je opozoril na pomembne javnofinančne posledice zakona. Na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ 12. novembra 2026 so bila izpostavljena tudi konkretna tveganja za pokojninsko in zdravstveno blagajno ter dolgotrajno oskrbo. Predstavniki pristojnih institucij so opozorili na potrebo po zagotovitvi dodatnih sredstev. Toda v javni predstavitvi zakona ni bilo mogoče zaslediti enako podrobnega in preverljivega načrta, kako bo vlada te posledice pokrila.
Spomnimo se referenduma o drugem tiru. Leta 2018 je vrhovno sodišče po pritožbi Vilija Kovačiča razveljavilo rezultate referenduma o drugem tiru. Ugotovilo je, da je takratna vlada Mira Cerarja z javnimi sredstvi izvajala enostransko kampanjo v podporo zakonu. Ustavno sodišče je že pred tem v odločbi U-I-191/17 poudarilo, da mora biti uradno vladno informiranje stvarno, celovito in transparentno. Vlada sme zagovarjati svoje zakonske rešitve. Ne sme pa javnega denarja uporabljati za enostransko prepričevanje volivcev.
Zato javno pozivam opozicijo, da zahteva odgovore:
Kolikšni so dejanski neposredni in dolgoročni finančni učinki zakona?
Koliko prihodkov bo država izgubila?
Kako bo vlada pokrila izpad sredstev?
Kateri konkretni prihranki so predvideni in koliko naj bi znašali?
Ali bodo zaradi teh ukrepov zmanjšane javne storitve ali odložene investicije?
Kakšne bodo posledice za zdravstvo, pokojninsko blagajno in dolgotrajno oskrbo?
Koliko javnega denarja je vlada porabila za promocijo zakona in kako je zagotovila objektivnost uradnega informiranja?
Poziv vladi: od vlade zahtevamo, da pred referendumom javno in pregledno predstavi celotno finančno sliko zakona, ne samo njegovih pozitivnih učinkov. Državljani nismo dolžni odločati na podlagi obljub brez konkretnih finančnih pojasnil.
Poziv opoziciji: od opozicijskih poslancev pričakujemo, da zahtevajo javno objavo vseh finančnih ocen in preverijo, ali je ravnanje vlade skladno z ustavnimi standardi, ki jih je določilo ustavno sodišče v primeru referenduma o drugem tiru.
Državljani imamo pravico vedeti. Referendum ni glasovanje o všečnih obljubah. Je odločanje o zakonu in njegovih posledicah za prihodnost države, javne finance in kakovost javnih storitev.
Objektivno informiranje ni politična izbira. Je demokratična in ustavna dolžnost.
Polona Jamnik, Bled