Vprašamo se, ali je Brodnjak bolj lojalen svojim klientom v banki in njenim lastnikom, ali pa interesom AmChama. Znano je, da banke razpolagajo z najbolj zaupnimi podatki svojih klientov. Zato je to konflikt interesov, ki je proti vsem pravilom korporativnega upravljanja. Banke pa imajo poleg tega tudi svoj kodeks, kaj lahko njihovi vodilni uslužbenci počnejo v svojem privatnem angažmaju.
Danes se lepo vidi, da Amerika ni več zaveznik Evrope in jo kaznuje tako na varnostno političnem področju, kot tudi na ekonomskem, s kazenskimi carinami. Slovenija ima pri blagovni menjavi 2024 z ZDA negativno bilanco, saj izvozi krepko manj blaga, kot ga uvozi. Če pa k temu prištejemo še storitve, je ta bilanca menjave v globokem nesorazmerju in v škodo Slovenije. No, Trump pa pri vsem tem uvede še kazenske carine za naš izvoz v ZDA. To so naši »prijatelji«, AmCham pa je pri vsem tem tiho, častni član te organizacije pa je še vedno Blaž Brodnjak. Upam, da pri tem ne razkriva zaupnih podatkov NLB klientov.
Danes pa lahko ponovno problematiziramo javno angažiranje Brodnjaka, ki bolj spominja na politično agitiranje. Večkrat se pojavlja s svojimi glasnimi komentarji o gospodarski politiki te vlade. Zavaja, da smo ena najbolj obdavčenih držav na svetu. To seveda ne drži. V EU, kamor eksistenčno spadamo, smo po obdavčitvi dela in celotni obdavčitvi gospodarstva v zlati sredini. Imamo nižje davke od Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Belgije, Skandinavije itd. Nekateri pa bi nas sedaj radi dali v davčni paket kar z Bosno, kjer naši »gospodarstveniki« perejo denar. Ko pa takim kritikom pride prav, potegnejo na plano OECD, kjer so članice tudi države s popolnoma drugačnimi družbeno ekonomskimi standardi. Tako so na primer v Ameriki, ki jo Brodnjak tako rad izpostavlja, milijoni ljudi brez zdravstvenega zavarovanja in si pulijo zobe in šivajo rane kar na ulici. Da ne govorimo še o množici drugih držav OECD, ki imajo povsem drugačen družbeni ustroj, ki ni v skladu s socialnimi in človeškimi standardi Evropske unije.
Na zadnjem političnem shodu stranke NSi je po poročanju medijev »predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak brez zadržkov kritiziral slovenski politični prostor«. Takšno javno politično angažiranje Brodnjaka pa lahko sicer že dolgo opazujemo in zgleda, da je to njegov »modus operandi«. Vprašamo se lahko, ali je predsednik največje slovenske banke lahko tudi tako ekstremno politično angažiran, ponavadi celo brez močnih argumentov. Ali je to dovoljeno predsedniku največje banke v Sloveniji, ki ima med svojimi klienti popolnoma različno opredeljene ljudi in komitente?
Očitno gre pri Brodnjaku ponovno za konflikt interesov, saj mora šef banke zastopati široko paleto svojih klientov, ki hranijo svoj denar ravno zaradi zaupanja v NLB. To banko pa smo nedavno sanirali državljani in država, ki jo sedaj Brodnjak kritizersko napada. Biti bankir pomeni biti zelo konservativen in zadržan v javnosti. Zato sprašujem organe upravljanja NLB, ali je predsednik uprave NLB še vreden zaupanja? V širši družbi ga je zaradi navedenega sicer že precej izgubil.
Gorazd Cuznar, Črnomelj
