Boris Mijić je zaprosil za nadomestilo poslanske plače (do šest mesecev v višini 80 odstotkov zadnje poslanske plače), do katerega je menda upravičen, ker je delo poslanca opravljal več kot pol leta. Skoraj ne dvomim, da bodo koalicijski podporniki Resnice ugotovili, da izpolnjuje pogoje, in mu ga omogočili.
Ali je naš sistem res pravičen? Za navadnega delavca veljajo drugačna pravila. Če sam odpove pogodbo o zaposlitvi, praviloma nima pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost. So takšne razlike res pravične? In ali ne bi morali pri vseh, ki prejemajo javni denar, pričakovati tudi odgovornosti za opravljeno delo? Mijić pa v DZ ni delal nič razen sramote.
Njegovo poslansko delo je bilo namreč deležno številnih kritik. O njegovih poslovnih praksah in neporavnanih obveznostih do delavcev so poročali tudi mediji. Prav zato se marsikdo od nas upravičeno sprašuje, ali naš sistem dovolj dobro varuje ljudi, ki so za svoje delo ostali prikrajšani. Delavci, ki čakajo na zasluženi denar, naj bi se borili za vsak evro, nekdanji politik pa lahko zaprosi za tisoče evrov nadomestila!!!
Ali ne bi bilo smiselno vsaj preveriti, ali Mijić res izpolnjuje pogoje? S tem mislim na to, da je do nadomestila po zakonu »upravičen poslanec, ki iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve«. Glede na to, da je gradbenik, verjamem, da bi jo lahko dobil.
Konec koncev javni denar ni denar brez lastnika. To je naš denar. Namesto njemu bi ga raje namenila delavcem, ki jih je tako grdo izigral. (Enako velja za vse ostale »Mijiće« in »Mijiče«, da ne bo pomote.) Pa že slišim odmeve: Ne on, kriva je globoka država. On je samo njena žrtev. Absurd absurdov.
Polona Jamnik, Bled