Tako bi lahko dijake ob petkih prevzeli športni učitelji, v vrtcih bi vse oddelke ob petkih združilo v enega, tako bi se večina vzgojiteljic lahko pripravljala za nov teden. Tudi delodajalci bi lahko, da bi »razbremenili prodajalke«, ob tem bi pa bili »prisiljeni« zmanjšati plačilo za delo, zaprli trgovine ob sobotah, ali pa denimo črpalke. Banke že ukinjajo storitve, ki niso dobičkonosne, z razlago, da jim se ne splača (medtem pa ima denimo predsednik uprave 683-kratnik povprečne slovenske plače).
Skratka seznam takih in drugačnih potreb je dolg; spomnimo se policajev, ki so kar v delovnem času šli k maši. Tudi mnogi delavci bi radi imeli duhovno oskrbo v delovnem času, in čeprav nimamo več »diktature proletariata«, če bi se delavci povezali z duhovniki, ne pa s sindikatom, bi delodajalci mogoče prisluhnili (vsaj) potrebi po duhovni oskrbi delavcev.
Dovolj je, da družba dovoli enemu poseben položaj, ki odstopa od norm, kriterijev, ki naj bi veljali, da družba dobro funkcionira, in hitro se bodo našli novi in novi sledilci, ki jih bo težko »ukrotiti«, družba bo pa čedalje težje funkcionirala.
Majda Koren, Ljubljana