Ministrica je s tem samovoljno povozila strokovno delo, na podlagi katerega je bila sprejeta razvojna strategija področja, in opustila izvajanje enega njenih ključnih ukrepov. Vlada je 8. oktobra 2026 sprejela še sklep o prenehanju veljavnosti ustanovitvenega sklepa za soustanoviteljico Republiko Slovenijo. Mestni svet MO Nova Gorica pa je na predlog župana sprejel sklep o sprejemu izjave, da tudi MONG izstopi iz soustanoviteljstva.
Delovna skupina je začela delati 21. marca 2023. Njena naloga je bila v sodelovanju s strokovnimi službami ministrstva pripraviti celostno razvojno strategijo in sistemske rešitve za področje, ki se že desetletja sooča s pomanjkanjem prostorov, nestabilnimi produkcijskimi pogoji in izrazito prekarnostjo. Med prednostnimi nalogami so bile institucionalizacija sodobnega plesa, decentralizacija ter izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja ustvarjalk in ustvarjalcev. Pri tem nismo začeli iz nič. Izhajali smo iz tridesetletnega spremljanja področja, predhodnega dela pri oblikovanju strateških predlogov ter izkušenj ustvarjalk, ustvarjalcev in organizacij, ki so ob odsotnosti ustrezne sistemske podpore vzpostavljali in vzdrževali sodobno plesno umetnost v Sloveniji. Rezultat tega dela je razvojna strategija za sodobni ples 2024–2028, ki jo je ministrstvo za kulturo sprejelo 13. junija 2024. Ustanovitev decentraliziranega javnega zavoda je v njej opredeljena kot eden ključnih ukrepov za sistemsko podporo področju, skladen regionalni razvoj in izboljšanje pogojev dela. Razvojne usmeritve so bile vključene tudi v resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, konkretni ukrepi pa v akcijski načrt do leta 2027 za izvajanje resolucije o nacionalnem programu za kulturo, ki ga je vlada sprejela 17. aprila 2025.
Ustanovitev zavoda je torej del sprejetih razvojnih dokumentov države. Ministrica je izstop utemeljila z domnevno neizvršljivostjo tripartitne soustanoviteljske pogodbe in pomanjkljivostmi ustanovitvenih dokumentov. Trditev o neizvršljivosti pogodbe zavračamo. Sklep o ustanovitvi in pogodba, ki so jo podpisale Republika Slovenija, Mestna občina Celje in Mestna občina Nova Gorica, določata razmerja med soustanoviteljicami in njihove obveznosti do zavoda. Ista pogodba določa tudi možnost izstopa, na katero se država zdaj opira. Kako je lahko pogodba neizvršljiva, ko gre za izpolnitev obveznosti države, in izvršljiva, ko se želi država iz nje umakniti? Ob sprejetju sklepa o prenehanju veljavnosti ustanovitvenega akta za soustanoviteljico Republiko Slovenijo že v letu 2026 pa se nam porajajo tudi dvomi o njegovi skladnosti s 13. členom soustanoviteljske pogodbe, katerega besedilo kaže na to, da bi se razveljavitev sklepa o ustanovitvi lahko izvedla šele v letu 2027, zato pričakujemo pravno pojasnilo podlage za četrtkov sklep vlade.
Odločitev ima neposredne posledice tudi za druge načrtovane razvojne ukrepe, določene v Strategiji. Pod vprašaj postavlja izvedbo kohezijske operacije »Razvoj KUV na področju sodobnega plesa«, namenjene razvoju kulturno-umetnostne vzgoje. Ministrstvo je 28. maja 2026 izdalo sklep o začetku postopka neposredne potrditve operacije, katere izvajalec je ZRSPU. Za obdobje 2026–2029 je bilo predvidenih do 654.654,20 evra. Zavod je celotno vlogo oddal pravočasno. Z umikom države iz zavoda je ogrožena tudi izvedba te operacije in s tem dostop otrok in mladih do sodobnega plesa, sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami ter razvoj občinstev v različnih lokalnih okoljih. Posledice posegajo v načrtovano decentralizacijo, regionalni razvoj in dostopnost sodobne plesne umetnosti ljudem zunaj največjih kulturnih središč.
Zaskrbljeni smo tudi zaradi zastoja pri vzpostavljanju Gostovalne mreže za sodobni ples, gre še za en ukrep, ki smo ga definirali v Strategiji. Projekt, ki je bil izbran na Javnem razpisu za vzpostavitev podpornega okolja za opolnomočenje oseb na področju kulture preko usposabljanj in prenosa strokovnih kompetenc v rezidenčnih centrih in gostovalnih mrežah, je prejel sklep o sofinanciranju, pogodba pa še vedno ni sklenjena. S tem je blokiran ukrep, ki bi omogočil kroženje plesnih predstav, povezovanje prizorišč, usposabljanje in razvoj občinstev po Sloveniji. Javni zavod, kulturno-umetnostna vzgoja in gostovalna mreža so povezani deli razvojne zasnove. Njihov namen je zagotoviti trajnejše pogoje za ustvarjanje, povezati obstoječe organizacije in omogočiti širšo dostopnost plesa. Umik države in zadrževanje pogodb to zasnovo razgrajujeta ter sektor ponovno potiskata v nestabilnost.
Od ministrice pričakujemo, da javno predloži strokovne podlage za svojo odločitev ter presojo njenih posledic. Zahtevamo jasno pojasnilo, kako bo ministrstvo zagotovilo izvedbo operacije KUV, čimprejšnjo sklenitev pogodbe za gostovalno mrežo za sodobni ples ter poravnavo vseh zapadlih obveznosti države do ZRSPU, ki jih izstop sam po sebi ne odpravi. Tridesetih let strokovnega dela in sprejetih razvojnih zavez ni mogoče odpraviti z neutemeljeno trditvijo o neizvršljivi pogodbi. Ministrstvo mora za svoje odločitve in njihove posledice prevzeti odgovornost. Ministrica, pričakujemo vaše odgovore.
Tamara Bračič Vidmar, Petra Hazabent, dr. Andreja Kopač, Nina Meško, Maša Radi Buh, Teja Reba, Dejan Srhoj, Rok Vevar, nekdanje članice in člani delovne skupine za sodobni ples pri ministrstvu za kulturo, Ljubljana