Če je mišljen 97-odstotni konsenz, ki se je omenjal, je njegova analiza pokazala, da se s ključno trditvijo, da je človek kriv za segrevanje od leta 1950, strinja le 0,3 odstotka (Legates, 2013), ostala vsebina se tiče toplogrednosti in drugih pojavov. V znanosti potrjujejo ali ovržejo hipoteze meritve. Na primer, uradne meritve kažejo, da je bilo največ vročinskih valov med obema svetovnima vojnama, nekje od 1919 do 1930.
Za različne izjave Janeza Janše v letih 2007/2008 in zdaj, skoraj deset let kasneje, pa naj izkoristim stavek avtorice Polone Jamnik: »Včasih je sprememba stališča celo znak politične zrelosti.« Dodal bi še: in upoštevanja znanstvenih dokazov. Dejansko se jih je od takrat nabralo še več, ki potrjujejo, da podnebne spremembe poganjajo mogočne naravne sile. Znanost ni statična, se stalno razvija. Dobivamo nova dejstva.
Tako Nikolov in Zeller (2024) z meritvami dokažeta, da je topleje zato, ker površina manj sončne svetlobe odbije v vesolje (manjši albedo). Fizika W. A. van Wijngaarden and William Happer (2025) pa dokažeta manjšo oblačnost, kar pomeni več segrevanja tal in oceanov, če omenim samo dve znanstveni deli. Celo Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) postopno opušča skrajne računalniške hipoteze o višanju temperature do 2100, denimo za 4 stopinje (zadnje poročilo AR6 SSP5-8.5).
Preseneča pa dejstvo, da se okrog podnebnih sprememb obrača ogromno besed, nihče pa javnosti ne pojasni, kakšen je mehanizem, na kakšen način in zakaj naj bi naši izpusti ogljikovega dioksida (CO2) upravljali s podnebnimi spremembami. Ker če tega ne vemo, so vsi ukrepi na pamet, brez znanstvenega temelja. In potem tudi ni volje, da bi kar nekaj počeli. Gre za naravoslovni pojav, ki mora biti tako tudi obrazložen v dnevnem časopisju. Teh poljudnih uradnih informacij nimamo v Sloveniji, niti na nivoju Evropske komisije in parlamenta. Ignoranca do javnosti je očitna.
Če naštejem nekaj vprašanj: ste se kdaj vprašali, koliko pa je v atmosferi naših izpustov ogljikovega dioksida (CO2) v odstotkih, da naj bi imeli tako moč? Vsega CO2 v atmosferi je dobre 4 stotinke odstotka (0,043), po meritvah observatorija na Mauna Loi, Havaji (splet). Ob tem, da iz šole poznamo sestavo zraka v odstotkih: dušika 78, kisika 21, argona 0,9 in vlage, vode nekaj odstotkov.
V teh štirih stotinkah odstotka so tako naši izpusti kot tudi naravni CO2. In kakšen delež imajo naši izpusti v tej celoti? Z odgovorom se je potrudil Erik Margan v Življenje in tehnika: Antropogeni delež CO2 v ozračju (ŽiT september in oktober 2019). S posebej obrazloženo uporabo konvolucijskega integrala je dobil delež naših izpustov 4,3 odstotka CO2, preostalega, naravnega CO2 je torej 95,7 odstotka, skupaj 100, oziroma v celotni atmosferi je obeh 0,043 odstotka. Zanimivo je, da v ŽiT nihče do danes ni ugovarjal izračunu in zaključku, da je človeški delež vpliva na podnebje z izpusti CO2 praktično zanemarljiv. In to še vedno, tudi če privzamemo kasnejšo oceno 6 odstotkov drugih avtorjev namesto 4,3.
Ampak to še ni vse, kar spodmika vlogo naših izpustov. Ali ni voda, vlaga v zraku glavni toplogredni plin, pa še v nekaj odstotkih, kar znatno zakrije vpliv CO2? Bo kdo pojasnil? In tudi to še ni vse. Kako to, da se vse vrti samo okrog toplogrednosti? Iz šole in izkušenj vemo, da se toplota ne širi od štedilnika ali radiatorja samo s sevanjem, ampak opazujemo tudi gibanje oz. dviganje toplega zraka. Temu pravimo konvekcija. Kaj če konvekcija prevladuje, ko sonce segreje asfalt, ne pa toplogrednost vode ali CO2?
Zato ima Janša prav s stališčem, da človek ne more upravljati z atmosfero našega planeta. To počne narava. Razogljičenje je povsem nepotrebno in škodljivo. Tudi o tem imamo prispevek v ŽiT istega avtorja: Realnost razogljičevanja – brez panike ob podnebnih spremembah (ŽiT maj in junij 2023).
Žal imamo ignoranco tudi na nivoju EU komisije in parlamenta. Kako naj oba organa razumemo ob vsakodnevnem gorenju rafinerij nafte, tankerjev, plinskih terminalov in plinovodov v Ukrajini, Rusiji in na Bližnjem vzhodu? Morda pa ne verjamejo v CO2, ki se sprošča v teh vojnah, ki morda povzroča dolgo vroče poletje? Je to drugačen CO2 in drugačen zeleni prehod? Potrebujemo nov Pariški sporazum?
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana