Še preden so popustili objemi z zločinskim izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in še preden se je nehal hvaliti z obiskom nepredvidljivega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je prvič odgovarjal na poslanska vprašanja v DZ. Tam je med drugim nadaljeval žigosanje z dvojnimi merili iz Združenih narodov. Opozicijo seveda.
Kaj sem slišala poleg osebnega napada na bivšega premierja Roberta Goloba? (Ko Janša lahko odgovori z vsebino, odgovori; ko lahko vprašanje obrne proti sogovorniku, ga obrne. Modus operandi.) Robert Golob je izpostavil genocid v Gazi in apartheid na Zahodnem bregu, Janša pa mu je odvrnil, da po mednarodnem pravu genocida tam ni in da gre za politično govorico. Pa čeprav vsi naši strokovnjaki in predsednica države trdijo, da je. Pa čeprav je ICJ v postopku Južna Afrika proti Izraelu že odredil začasne ukrepe in Izraelu naložil ukrepe po Konvenciji o genocidu. In neodvisna preiskovalna komisija ZN je septembra 2025 sklenila, da so izraelske oblasti in varnostne sile zagrešile štiri od dejanj, opredeljenih kot genocid, ter da je bil podan tudi poseben namen uničenja Palestincev v Gazi. Goloba je postavil pred lažno izbiro, na katero bi si moral odgovoriti sam. Janša pravi: »Odločiti se morate, ali boste prisegali na politično govorico ali boste prisegali na mednarodno pravo.«
Potem pokaže na Sudan, Nigerijo in druge konflikte. Trdi, da so zločini v Sudanu »bistveno večji« in da je po svetu takšnega nasilja »tisočkrat več«, v Nigeriji pa naj bi islamistične milice vsakih nekaj minut ubile pripadnika krščanske skupnosti. Pri tem ne pokaže nobenih virov in dokumentov. Kar tako na pamet pretirava. Kot nas straši s 50.000 zaposlenih preveč v javni upravi. Zdi se mi problematično primerjati različne konflikte in različne kategorije žrtev, nato pa iz tega sklepati, da je Gaza zaradi tega manj pomembna. Mar je človeško trpljenje lestvica, na kateri bi se genocid, vojni zločini in množični poboji medsebojno izničili? Seveda bi morali imeti enaka merila za vse. A Janša jih izrablja, da relativizira izraelske zločine in obrača pozornost drugam. Tolaži me vsaj to, da se večina Slovencev z Janšo in desnico ne strinja.
Janša rad pred kamero maha z raznimi razpredelnicami, tudi s predelanimi ali lažnimi slikami in plakati, da bi povečal učinek svojih izjav. Tokrat je fotografijo mrtvih ljudi uporabil za argument, ki ga ta fotografija ni dokazovala. Fotografijo trupel iz Gaze je v parlamentu predstavil kot fotografijo trupel iz Sudana. Da to ne drži, ga je ujela RTV Slovenija. Če fotografijo ljudi, pobitih v Gazi, pokažeš kot dokaz pobojev v Sudanu, mrtvim dobesedno zamenjaš kraj, identiteto in tragično zgodbo. Še huje se mi zdi, da je fotografijo uporabil za argument, da se o Gazi govori preveč, medtem ko naj bi se o drugod pobitih ljudeh govorilo premalo. In ko druge poziva, naj govorijo o dejstvih, mora biti fotografija v njegovi roki najprej dejstvo.
Očitno ima probleme z odgovornostjo do mrtvih. Moral bi imeti enak odnos do vseh. Do izraelskih žrtev 7. oktobra. Do talcev. Do palestinskih otrok. Do civilistov v Gazi. Do mrtvih v Sudanu. Do kristjanov, ki so bili pobiti v Nigeriji. Do vseh ljudi, katerih smrt je tako strašna, da bi morala biti razlog za našo pozornost, ne pa orožje v političnem prepiru. Janša je v parlamentu govoril o kristjanih, ubitih v Afriki. Prav je, da se govori tudi o njih. A palestinski otrok ni manj vreden sočutja zato, ker morda ni kristjan. Musliman v Sudanu ni manj vreden zato, ker ni kristjan.
Ko sem gledala tisto fotografijo, sem razmišljala predvsem o ljudeh na njej. O tem, da so imeli imena, družine, da je nekdo čakal, da se vrnejo domov. Da njihova telesa nekdo drži pred kamerami in poslanci ter z njimi dokazuje svojo politično tezo, me je zabolelo še bolj kot vsa retorika o Sudanu, Nigeriji, Palestini in mednarodnem pravu.
Mrtvi se ne morejo braniti. Zato jih moramo braniti mi. Zlasti pred Janšo in njegovo politiko.
Polona Jamnik, Bled