Če predsednik vlade reče, da je nekaj malenkost, potem to očitno ni odvisno od tega, koliko ljudi je zaradi tega oškodovanih, koliko zakonov je bilo morebiti prekršenih ali koliko delavcev je ostalo brez plač. Odvisno je od tega, kdo je storilec.
Ena malenkost: nekaj neizplačanih plač.
Deset malenkosti: neplačani prispevki, dolgovi do države in podjetje v stečaju.
Petdeset malenkosti: domnevno ponarejeni podpisi delavcev.
Sto malenkosti: vse skupaj. Vendar še vedno premalo za prve minute osrednjih poročil.
Velika stvar: kadar je mogoče vanjo vpletati političnega nasprotnika.
To je logika predsednika vlade. Sam je povedal, da je primer Mijića »v primerjavi s tem, kar si nekateri drugi privoščijo«, malenkost. V eni sami povedi je razložil svoj politični kompas. Ne zanima ga, kaj se je zgodilo, ampak ali lahko pokaže na nekoga drugega. Takšno razmišljanje ima zanimivo posledico. Če vedno obstaja nekdo hujši, potem pravzaprav nič ni več resno. Moralna odgovornost izgine v neskončnem tekmovanju za naslov največjega grešnika.
Toda najbolj zanimivo pri vsem skupaj je, da morda Janša sploh ni relativiziral. Morda je bil iskren. Človek namreč presoja svet skozi lastne izkušnje. In kakšne so izkušnje Janeza Janše? Več kot tri desetletja nas spremljajo polemike in afere, povezane z njegovim delovanjem. Od vprašanj trgovine z orožjem v devetdesetih letih, afere Patria, ostrih sporov glede nabave zaščitne opreme med epidemijo covida-19, do številnih političnih konfliktov, preiskav in medsebojnih obtoževanj, ki so zaznamovali skoraj vsak njegov mandat. Ob vsem tem Mijičevo početje res lahko deluje kot malenkost
Toda obstaja težava. Delavec, ki mesece čaka na plačo, ne živi na Janševi lestvici. Zanj plača ni malenkost. Prispevki niso malenkost. Izgubljena socialna varnost ni malenkost. Za ljudi, ki nosijo posledice takšnih ravnanj, so to največje stvari v njihovem življenju. Janševa izjava je »dragocena«, ker je povedala veliko o njem. Pokazala je, kako visoko je postavil prag politične odgovornosti. Tako visoko, da ga skoraj ni več mogoče doseči.
Sama imam drugačna merila. Zame Janša predstavlja bistveno večji problem za Slovenijo, kot ga lahko povzroči sto Mijičev skupaj. Zato, ker predsednik vlade razpolaga z močjo, ki je noben poslanec ali podjetnik nima. Njegove besede določajo politične standarde. Njegova opravičila postajajo opravičila celotne oblasti. Njegovo relativiziranje postaja relativiziranje države. Ko predsednik vlade reče, da so neplačane plače in prispevki malenkost, ne zmanjšuje le pomena enega primera. Znižuje moralna merila za vse.
Pravi problem Slovenije je Janša, ki je po vseh letih svojih afer, političnih obračunov in relativizacij očitno izgubil občutek za razliko med malenkostjo in odgovornostjo. Če so neizplačane plače zanj malenkost, potem je največja malenkost očitno postala vest.
Polona Jamnik, Bled