Janšo poznamo kot star denar, nekako smo se navadili na njegovo politično in človeško pokvarjenost in maske, ki si jih občasno nadeva. Zdaj se je pokazalo, da so njegovi politični partnerji enaki ali slabši od njega, a hvala bogu nimajo take moči in bodo večinoma zginili s scene. Black Cube jih sploh ni motil, so pa besneli, zmerjali, lagali, se delali pomembne, samostojne in poštene. Vendar so zgolj lutke, gospodar jim je priskrbel vse, da so na oblasti: si izmislil finto z Logarjem in Black Cube, jim dal ali podtaknil interventni zakon, kupil Stevanovića. Zdaj se čutijo male bogove, toda ob njih se še Janša zdi znosnejši.
Black Cube ga bo ogrožal tudi po prevzemu oblasti, ker je deloma zunaj dosega njegove dolge roke. Sodstvo z ustavnim sodiščem vred bo v tem mandatu enako pomemben branik pred sesuvanjem demokracije kot sodstvo v Trumpovi Ameriki. Če bo zarota ostala neraziskana in nekaznovana, si bomo morali priznati, da smo zelo načeta demokracija. Janša bo tokrat surov kot še nikoli, na roko mu gredo tudi zunanje okoliščine in dejstvo, da leva sredina nima več vnaprej zajamčene prednosti pri volivcih. Toda najkasneje čez štiri leta bo grmeče zletel z oblasti, saj bo napravil državi in družbi veliko, tudi za del njegovih volivcev vidno in nesprejemljivo škodo. Sodstvo, ki da nekaj nase, na svoje dostojanstvo in poslanstvo, lahko njegov mandat skrajša in škodo zmanjša. Vsako leto njegove oblasti manj pomeni nekoliko boljšo prihodnost.
A zakaj od časa do časa potrebujemo Janševo klofuto, da čez čas doživimo streznitev, nato pa jo znova pozabimo? Mogoči odgovori (nevednost, mazohizem, neumnost, lahkovernost, družbena lenoba, jaz bom že kako …) nam niso v čast.
Vir: Mladina