Nauk: Denimo genocid v Gazi, bombardiranje Irana, kjer se res »grozovito množično štejejo civilna življenja«.
Janez Janša (J. J.) se je vprašal, ali države svoja načela uporabljajo dosledno ali zgolj takrat, ko je to zanje politično priročno.
Nauk: Denimo nedosledno zoper agresijo Rusije v Ukrajini, ne pa tudi Izraela v Gazi, Siriji, Libanonu …, ZDA v Iranu … Ali podpora vojaškim in ozemeljskim grožnjam ZDA zoper Kubo, Venezuelo, Grenlandijo, Kanado …
J. J.: Svet danes ni boljši, kot je bil takoj po drugi svetovni vojni, saj pomanjkanje doslednosti zmanjšuje pomen načel.
Nauk: Takoj po drugi svetovni vojni je tedanji »boljši svet«, že stoletja kolonizatorski, zajela hladna vojna in se je razmišljalo celo o tretji (Churchill), pa so jim prav prišli nacistični begunci in plodno sodelovanje celo s fašističnimi državami (Španija, Portugalska, Paragvaj, Čile …).
J. J.: Vprašanje varnosti na Bližnjem vzhodu je izjemno pomembno, vendar bi morali podobne standarde uporabljati tudi za druga vprašanja, kot je na primer trpljenje kristjanov v Nigeriji. »Vsako civilno življenje šteje.« In da mora biti mednarodna pozornost do žrtev kriz dosledna ne glede na njihovo geografijo, politična zavezništva ali medijsko pozornost.
Nauk: Kristjane in Nigerijo je (najbrž?) navedel le kot primer, njegovo dosledno opozorilo gotovo velja za trpljenje vseh ljudi na vsem svetu.
J. J.: Samo lani je bilo zaradi njihove vere ubitih več kot 4800 kristjanov.
Nauk: No, v Izraelu je bilo samo lani ubitih več deset tisoč nekristjanov. Sicer J. J. tega ni navrgel.
J. J. je obsodil tudi zatiranje v Belorusiji in zahteval izpustitev vseh političnih zapornikov.
Nauk: A ko je januarja 2013 kot slovenski premier Janez Janša s številno delegacijo uradno obiskal Azerbajdžan, je to državo označil za »deželo priložnosti« za slovensko gospodarstvo, ni bila pa moteča (avtokratična) dinastična vladavina družine Alijev (z nekaj manjšimi presledki od leta 1969), trd odnos do krščanstva …
J. J. je slovenskim novinarjem v New Yorku še povedal, da je potreben mednarodni red, ki bo uporabljal »enake vatle« v vseh položajih, v katerem bodo vsa človeška življenja enako vredna in v katerem se instrumenti mednarodnega pravnega reda ne bodo izkoriščali v interesu močnejših.
Nauk: Denimo, eni imajo različne vatle za agresijo v Ukrajini in v okupirani Gazi.
Premier je dejal, da so v tem tednu slišali nekaj dobrih analiz stanja ZN in predlogov za naprej. »Smo nekje vmes. Stari mednarodni svetovni red, ki je bil zgrajen po drugi svetovni vojni, izgublja svojo moč. Ni več to, kar je bil. Situacija, za katero je bil zgrajen, ne obstaja več. Novega še ni. In v tem času je zelo pomembno, da pridejo na plan dobre ideje, kako zgraditi ta novi red.«
Nauk: Tudi po starem mednarodnem svetovnem redu ni bilo dovoljeno napadati drugih držav, pa je bilo vseeno tega vse prepolno, denimo s strani ZDA (Vietnam, Laos, Kambodža, Kuba, Grenada, Nikaragva, Panama …) ali Sovjetske zveze (Madžarska, Čehoslovaška, Poljska …). Vsaj za take primere kar zadostuje stari.
J. J.: »Če želimo, da ne bo prihajalo do tega, da stalna članica varnostnega sveta s pravico do veta napade neko drugo državo, potem je potrebna resna reforma same organizacije.«
Nauk: Torej nobena stalna članica varnostnega sveta naj nima pravice do veta ob napadu na neko drugo državo. Te so Kitajska, Rusija, V. Britanija in Francija. In seveda ZDA. Trump, ravno uradno povabljen v Slovenijo, bo ob tem zadovoljen.
Vsekakor ga ni pošteno mislečega Slovenca, ki bi imel kaj pripomniti na izrečene besede našega premierja na sedežu OZN v New Yorku. Vprašanje, ali res tudi vsi volivci z desne strani.
Igor Mravlja, Ljubljana