Z malo zahodne samorefleksije temu lahko pritrdimo in s prstom pokažemo tudi na konservativne politične protagoniste in njihove podpornike, ki nagovarjajo svoje potencialne volivce s čudovito bebavo parolo »drv ne damo«. Njihova tarča je skoraj pol milijona lastnikov gozdov, ki jih je ustvarila poosamosvojitvena denacionalizacija, in imajo zagotovljeno skoraj zastonj ogrevanje, ter ljudje pod pragom revščine, tudi energetske revščine, ki jim na ta način obljubljajo »nebesa«. Politični agitatorji, ki izkoriščajo neizobraženost ali pohlepnost ljudi, so lahko nevedni in neumni, lahko vedo, kaj počnejo, in znanstvena dejstva ignorirajo, lahko pa tako sovražijo svoje politične nasprotnike, da zlorabljajo nevedne in pohlepne volivce, da žrtvujejo njihovo zdravje za svojo politično kariero. V tem primeru gre za prvinsko zlobo.
Medijska, plakatna kampanja »Drv ne damo« naj bo alarm, opozorilo, dramilo pred nekaterimi konservativnimi politiki, ki so za svoj položaj, materialno bogastvo, moč in oblast pripravljeni storiti karkoli, tudi tisto, s čimer javno simpatizirajo v svetovni politiki. Genocid nad Palestinci v Gazi se jim zdi dober in pravičen, nespoštovanje domačega in mednarodnega prava koristno, ekonomsko razslojevanje globalne družbe čudovito, moderni kolonializem in imperializem z demonstracijo oborožene sile kot v Venezueli, Panami, na Grenlandiji, v Tajvanu, Ukrajini upravičen, militarizacija in individualno oboroževanje nujna, neomejeno izčrpavanje naravnih resursov za brezmejni pohlep in uvedba neopatriarhata pa obvezna.
Večer v soboto