Strokovna izhodišča za spomenik je skoraj leto dni pripravljala 23-članska komisija, v kateri so bili predstavniki različnih institucij, strok in veteranskih organizacij. Nato je bil izveden mednarodno odprt, javen in anonimen natečaj, ki ga je izvedla Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Ocenjevalno komisijo pod vodstvom prof. dr. Apolonije Šušteršič so sestavljali mednarodno priznani strokovnjaki s področij umetnosti, arhitekture, kulturne dediščine in kulturne antropologije. Na natečaj se je s predlogi odzvalo 36 ekip, med katerimi je naš prejel 1. nagrado. »Ocenjevalna komisija je kot posebno kakovost izbrane rešitve izpostavila njeno performativno in participativno zasnovo, ki javnost obravnava kot aktivnega soustvarjalca pomena in rabe spomenika ter tako krepi njegov demokratični značaj.« Naročnik, ministrstvo za obrambo, se je v natečajnih pogojih zavezal spoštovati razvrstitev ocenjevalne komisije ter predvidel, da bo po pravnomočnosti izida z zmagovalcem natečaja izvedel javno naročilo za izvedbo spomenika in izdelavo projektne dokumentacije. Nadaljevanje izvedbe je potrdila tudi vlada.
Po nastopu nove vlade so nas z ministrstva kontaktirali z zahtevo po »preučitvi modifikacij spomenika«, ki se niso nanašale na tehnične rešitve, temveč bi efektivno pomenile drugo idejno rešitev. Pojasnili smo, da smo zavezani k spoštovanju integritete javnega natečaja. Za nedavno odločitev vlade smo izvedeli iz medijev. Javno objavljeno pojasnilo, da je rešitev »nedorečena«, ostro zavračamo in opozarjamo, da ni bila predstavljena niti ena konkretna pomanjkljivost, na podlagi katere je bila odločitev sprejeta. Glede izvedbenih pomislekov naj pojasnimo, da je javni natečaj namenjen izbiri strokovno najprimernejše idejne rešitve, ne pa izdelavi tehnično-izvedbene dokumentacije, do naročila katere sploh ni prišlo. Opozarjamo tudi na neskladja med domnevnimi nedorečenostmi našega predloga in zahtevo po spremembi vsebinskih izhodišč natečaja. Vlada je ministrstvu za obrambo namreč naložila pripravo novih vsebinskih izhodišč brez navedbe kakršnih koli pomanjkljivosti prvotnih izhodišč, ki so bila pripravljena na najvišji strokovni ravni.
Dvom v pristnost navedenih utemeljitev vzbuja tudi javna objava trenutnega predsednika vlade Janeza Janše kmalu po izvedbi natečaja, v kateri je napovedal, da spomenika v izbrani obliki ne bo. V demokratičnih družbah je javni natečaj zakonsko urejen postopek javnega naročanja, ki ne dopušča, da ga politika interpretira po svoje. Takšno odločanje je nesprejemljivo ne le zaradi izvedbe spomenika, temveč tudi zato, ker predstavlja nevaren precedens, pri katerem se lahko vlada kadar koli odloči in razveljavi strokovno utemeljene in demokratično izpeljane postopke na podlagi subjektivnih prepričanj.
Iz navedenih razlogov od ministrstva za obrambo zahtevamo, da javno objavi celotno dokumentacijo, na podlagi katere je vlada sprejela odločitev, predvsem a) gradivo, ki je bilo predstavljeno na vladni seji 29. oktobra 2026; b) strokovno mnenje o domnevnih tehničnih pomanjkljivostih, ki je bilo podlaga za sklep; in c) celoten zapisnik sestanka z avtorji z dne 11. avgusta 2026.
Osamosvojitev ne pripada posameznikom ali kateri koli politični strani. Tako tudi odločitev o najustreznejši zasnovi spomenika ne sme biti prepuščena subjektivni politični presoji. Neutemeljena odločitev o pripravi novih izhodišč za spomenik slovenske osamosvojitve je v nasprotju prav s tistimi demokratičnimi vrednotami, za katere si je slovenska družba prizadevala v času osamosvajanja.
Tadej Urh, za avtorsko skupino prvonagrajene natečajne rešitve