Butalske stranke so nemudoma sklicale izredna zasedanja svojih odborov za zaščito ljudstva pred posledicami lastnega razuma. Sedem strank, sedem butalskih resnic:
Orli – »Globoka država si je nadela sodniško togo!« »To je poskus ugrabitve pravosodja!« so razglasili. »Danes bodo sodniki imenovali sodnike, jutri bodo zdravniki imenovali zdravnike, pojutrišnjem pa bodo učitelji sami izbirali učitelje! Kam pridemo, če stroka odloča o stroki?« Predlagali so, da bi moral sodnike imenovati zbor neodvisnih Butalcev, ki nikoli niso prestopili praga sodišča, a so o vseh sodnih postopkih že zdavnaj sprejeli dokončno mnenje.
Kanje – »Strokovnost da, ampak kdo bo nadziral strokovnjake?« V Kanjah so bili načeloma naklonjeni strokovnosti, vendar so opozorili, da tudi strokovnjaki potrebujejo nadzor. Na koncu so predlagali kompromis: stroka naj odloča strokovno, politika naj odloča politično, ljudstvo pa naj se odloči, kdo je kriv, če se vse skupaj ponesreči.
Jastrebi – »Resnica je samo ena, toda najprej moramo ustanoviti komisijo!« »Vprašanje ni, kdo imenuje sodnike,« so pojasnili. »Vprašanje je, kdo imenuje tiste, ki imenujejo sodnike, in kdo jamči, da ti ne bodo imenovali svojih.« Za konec so predlagali referendum z vprašanjem: Ali ste za to, da sodnike imenujejo tisti, ki jim zaupate, čeprav ne veste, kdo so? Na glasovnici bi bila samo dva odgovora: »Da« in »Seveda«.
Papagaji – »Najprej dialog, nato reforma, potem pa še en dialog« »Vsi si želimo neodvisno sodstvo,« so povedali. »Toda pri tako pomembni zadevi se ne smemo zaletavati. Potrebujemo dialog med stroko, politiko in civilno družbo.« Butalci so bili navdušeni. Končno so našli rešitev, pri kateri ni treba nikogar imenovati, nikogar zavrniti in nikomur pojasniti, zakaj se ni nič zgodilo. Predlagali so še ustanovitev posebnega urada za spremljanje dialoga o imenovanju sodnikov, ki bi vsako leto izdal poročilo o tem, kako uspešno poteka priprava pogojev za začetek pogovorov.
Kosi – »Strokovnost, ne politično kadrovanje!« V Kosih so poudarili, da mora pravna država temeljiti na strokovnosti, odgovornosti in neodvisnosti sodstva. Sporočilo za javnost je bilo soglasno sprejeto. V njem je pisalo, da Kosi podpirajo vse rešitve, ki zagotavljajo strokovnost, neodvisnost in odgovornost, ob upoštevanju ustavnih pristojnosti in potrebnega družbenega soglasja.
Vrabci – »Sodstvo ni ljudska loterija!« Vrabci so predlog podprli odločno. »Sodniki morajo biti izbrani na podlagi znanja, izkušenj in integritete, ne pa na podlagi političnih kupčij,« so poudarili. »Sodna oblast ni nagradna igra, v kateri poslanci iz bobna vlečejo imena.« Razlika med strokovnim postopkom in političnim glasovanjem ni v tem, da bi bili prvi nezmotljivi, temveč v tem, da morajo o strokovni primernosti odločati strokovna merila, ne dnevni politični interesi.
Golobi – »Reforma je nujna, spremembe pa morajo biti premišljene!« »Naša usmeritev je jasna: strokovno, učinkovito in neodvisno sodstvo,« so sporočili. »Podpiramo sistemske rešitve, ki zmanjšujejo politične pritiske in povečujejo odgovornost.« Vladni strokovnjaki so pripravili analizo, podanalizo in povzetek analize. Nato so ugotovili, da je treba preveriti še ustavne posledice predlaganih sprememb. Butalci so si oddahnili. Reforma je očitno v dobrih rokah, saj je imela časovnico, čeprav še ni imela datuma.
Epilog: Veliki butalski zbor Ko so vse stranke predstavile svoja stališča, so Butalci sklicali veliki zbor. Orli so opozorili na nevarnost ugrabitve sodstva. Kanje so zahtevale nadzor nad strokovnjaki. Jastrebi so zahtevali, da se preveri, kdo nadzira nadzornike. Papagaji so predlagali dialog o nadzoru. Kosi so poudarili strokovnost in odgovornost. Vrabci so opozorili, da sodnikov ne smemo izbirati po politični všečnosti. Golobi so zahtevali, da bo vse urejeno sistemsko.
Nato je vstal najstarejši Butalec in vprašal: »Ali je kdo od vas prebral predlog?« Nastala je smrtna tišina. »In ali kdo ve, kako se sodniki imenujejo zdaj?« Zbor je postal nemiren. »In ali je kdo pomislil, da bi bilo morda dobro, če o strokovni usposobljenosti sodnika presojajo ljudje, ki to delo poznajo?«
Tedaj je predsedujoči udaril s kladivom. »To vprašanje ni na dnevnem redu!«
Zbor je soglasno sprejel sklep, da je treba predlog temeljito preučiti, javnost primerno obvestiti in ustanoviti komisijo, ki bo ugotovila, ali je sploh primerno, da se v Butalah o sodstvu govori strokovno. In tako je ostalo vse po starem.
Kajti v Butalah ni največja nevarnost, da bi sodniki imenovali sodnike. Največja nevarnost je, da bi kdo, ki o zadevi nekaj ve, dobil besedo pred tistim, ki o njej govori najglasneje.
Tomaž Šumi, Lesce