Zaščititi je treba brezplačno črpanje obstoječih knjižnih virov za delovanje umetne inteligence in doseči, da bodo vsi izdelki na področju kulture, ki so z njo ustvarjeni, tudi ustrezno označeni.
Vrhunec našega dela na zakonodajnem področju bo priprava posebnega zakona o slovenskem jeziku. Da gre za pereč problem, sem opažala že na Slovenski matici. Ne mislim zgolj na slabše znanje slovenščine, kar dokazujejo vsakokratna preverjanja znanja v osnovnih šolah. Veliko bolj so presenetljive in skrb vzbujajoče pobude akademskih krogov, da bi določen del predavanj na slovenskih fakultetah izvajali v tujih jezikih.
Za navidezno željo po internacionalizaciji in dostopnosti našega izobraževanja mednarodnim študentom se skriva tujejezični kulturni hegemonizem. V 21. stoletju imamo namreč na razpolago ustrezno tehnologijo, ki lahko v živo prevaja predavanje v slovenščini v materni jezik tujejezičnega govorca. Ključno je torej, da svoj odnos do jezika uzakonimo tako, da bo slovenščina ne samo zaščitena, ampak tudi spoštovana.
Sobotna priloga, Delo