Poleg kirurškega dela je bil tudi profesor na medicinski fakulteti v Novem Sadu ter direktor Inštituta za srčno-žilne bolezni v Sremski Kamenici. Nenehno se je strokovno izpopolnjeval in raziskovalno-pedagoško deloval tudi v Švici. Po uradnih podatkih je sodeloval pri 30.000 operacijah na odprtem srcu in jih več kot 15.000 opravil samostojno. Izjemno dragoceno je bilo njegovo znanstveno-raziskovalno in pedagoško sodelovanje s Slovenijo in s slovenskimi kardiologi oziroma kardiokirurgi. S svojim osebnim ugledom in znanjem je veliko pomagal pri ustanovitvi MC Medicor v Izoli in je na široko razdajal svoje bogato znanje ekipi nastajajočega tretjega slovenskega centra za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni. V MC Medicor je operiral slovenske bolnike med leti 2004 in 2013 in veliko naših bolnikov zdravil tudi v Švici in v Sremski Kamenici. V 80. letih minulega stoletja je dr. Radovanović prvemu Slovencu presadil srce.
Akad. prof. dr. Marjeta Zorc, ki je z njim dolga leta tesno sodelovala, je poudarila, da je bil »izjemna osebnost, človek z neizmerno dobroto in strokovnim znanjem, ki ga je nesebično predajal naprej svojim sodelavcem in mlajši generaciji kardiologov in kardiokirurgov«. Posebej je izpostavila tudi njegov plemeniti značaj dobrosrčnega humanista. »V naših srcih in spominih ne ostaja samo kot neverjetni virtuoz srčne kirurgije, pač pa tudi kot človek, predan bolniku, neizmerno pošten, z vizijo zdravljenja, ki je ohranjala tisoče življenj njegovih bolnikov. Na svoji življenjski poti je skupno s sodelavci reševal življenja na treh klinikah v Švici: na Univerzitetni kliniki v Ženevi, kliniki Genolier in kliniki Cecile v Lozani, ter na Univerzitetni kliniki Sremska Kamenica in v MC Medicor Slovenija. V vseh teh bolnišnicah so se zgrinjali po njegovo pomoč tisoči srčnih bolnikov. Vedno je bil pripravljen pomagati, življenje je posvetil medicini in srčni kirurgiji ter svoji družini, soprogi Nataši in sinovoma Ivanu in Nikoli, ki so mu v življenju pomenili največ.«
Srčnim bolnikom je na vsakem koraku vlival upanje in optimizem. Ne bom pozabil srečanja z njim v izolskem MC Medicor, kjer sva celo izmenjala nekaj stavkov. Njegova toplina in iskrenost sta mi vrnili voljo do življenja. Prof. Radovanović je verjel v dobroto v ljudeh, verjel je v znanost in je z neverjetno energijo povezoval strokovnjake srčne kirurge in kardiologe Evrope ter Severne in Južne Amerike. Akad. prof. dr. Zorčeva je ob njegovi smrti izpostavila, da je prof. Radovanovič dosledno zagovarjal načelo, da brez »bolnikovega zaupanja ni prave medicine, učil nas je, kako preganjati težo bolezni in kako ohraniti dostojanstvo človeka v vsakem trenutku, predvsem med težkim zdravljenjem. Več kot 36 tisoč bolnikom, od tega skoraj 10 tisoč Slovencem, je rešil življenja, njegovi bolniki tudi po 40 letih živijo tako, kot jim je najbolj želel: da je življenje vredno življenja.« Junija 2021 je prejel najvišje državno odlikovanje Republike Slovenije iz rok predsednika države Boruta Pahorja »za pomemben prispevek k razvoju slovenske kardiologije in izboljšanju zdravja številnih srčnih bolnikov v Sloveniji«, je ob njegovi smrti poudarila akad. Zorčeva.
Odšel je tiho in ponosno, kot si je želel. Njegov odhod je nenadomestljiva izguba za medicinsko znanost tako pri nas kot v tujini. Uglednega svetovljana in vrhunskega kardiokirurga prof. dr. Ninoslava Radovanovića se bomo z veliko hvaležnostjo spominjali tudi v Društvu na srcu operiranih Slovenije. Njegovih nasvetov, prijaznega nasmeha, srčnosti in izobilja optimizma ne bomo nikoli pozabili.
dr. Marjan Toš