Z računalništvom se je začel ukvarjati leta 1962, ko se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan in potem kasneje do leta 1972 vodil skupni računalniški center podjetja Iskra, Univerze v Ljubljani ter tedanjega Izvršnega sveta R Slovenije. V letih 1970–72 je bil tudi član ožje ekipe, ki je vodila izgradnjo tedaj največjega računalniškega centra, ne samo v tedanji Jugoslaviji, pač pa širše v Srednji Evropi. Ta veliki računalniški center je potem dolgo deloval v okviru IJS kot Republiški računski center in zagotavljal računalniške kapacitete Izvršnemu svetu, Univerzi v Ljubljani ter množici velikih slovenskih podjetij. Ko je center začel delovati, je profesor Grad za krajši čas prevzel njegovo operativno vodenje, nato pa postal vodja Univerzitetnega računskega centra UL do leta 1982, ko se je zaposlil na Ekonomski fakulteti (EF) Univerze v Ljubljani. V vseh teh letih si je že nabral zelo bogate strokovne in vodstvene izkušnje na področju računalništva, hkrati pa je že začel tudi predavati na univerzi.
Njegovo delovanje na področju računalništva in informatike se je z zaposlitvijo na Ekonomski fakulteti UL osredotočilo na raziskovalno in pedagoško delo pa tudi sodelovanje s prakso. Glede na to, da ga je zelo zanimala uporabna matematika, se je že v začetku pri svojih raziskavah usmeril na uporabo informatike na področju optimalnega planiranja proizvodnje. Kot posledico uspešnih projektov v praksi in odmevnih objav v uglednih znanstvenih revijah, je na EF uveljavil raziskovalno področje poslovne informatike, v katero je vključil in usmerjal mlajše sodelavce. Prof. Grad je s svojo vizijo in prizadevanji zaslužen za vzpostavitev Katedre za poslovno informatiko na Ekonomski fakulteti. Katedra se je kadrovsko in raziskovalno intenzivno razvijala na področja prenove in informatizacije poslovanja (poslovnih procesov, poslovne logistike ter digitalne transformacije poslovanja). Tudi zaradi svoje mednarodne uspešnosti in odmevnosti je postala, in ostaja, eno ključnih področij delovanja EF. Za njegovo uspešno delo na področju vzpostavitve področja poslovne informatike in njenega razvoja mu je ob upokojitvi, na predlog EF, Univerza v Ljubljani podelila naziv Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.
Po letu 1999 in vse do upokojitve v letu 2007 se je vključil v delovanje in prizadevanja Fakultete za upravo UL za razvoj področja upravne informatike. Področje upravne informatike in e-uprave je tedaj doživljalo pravi razcvet, zato so se zelo intenzivirale tudi raziskave tega področja. Posebej dragocene so bile pri tem njegove izkušnje s področja oblikovanja vsebin poslovne informatike na Ekonomski fakulteti. Fakulteta za upravo je v letih 2003/4 začela z bolonjsko reformo programov, kjer je bil prof. Grad dejaven pri oblikovanju dodiplomskih in podiplomskih programov.
Prof dr Janez Grad je zapustil vidno sled tudi pri delovanju Slovenskega društva Informatika (SDI). Po letu 1991 je bil stalno prisoten v številnih aktivnostih društva, vodenju sekcij, pripravi recenzij, delovanju uredniških odborov revij Informatica in Uporabna informatika. Še posebej pa je treba izpostaviti, da je bil eden od ustanovnih članov ene od najbolj plodovitih sekcij društva, to je Sekcije za operacijske raziskave (SOR). Sekcija je z svojimi dolgoletnimi raziskavami in objavami postala ena od najbolj mednarodno odmevnih.
Zelo aktiven je bil tudi v različnih organih društva SDI, med drugim v izvršnem odboru društva, upravnem odboru Sekcije za operacijske raziskave, uredniškem odboru mednarodne revije Informatica, uredniškem odboru revije Uporabna informatika, programskem odboru simpozijev Dnevi slovenske informatike '94 ter v številnih programskih odborih konferenc SOR. Bil je tudi član programskih odborov več simpozijev v organizaciji Društva ekonomistov Ljubljana.
Prof dr Janez Grad je za svoje nacionalno in mednarodno odmevne raziskovalne dosežke ter predano organizacijsko delo na znanstvenem polju prejel vrsto uglednih nagrad. Leta 1995 prejme priznanje Slovenskega društva Informatika za življenjsko delo na področju informatike. Leta 2014 je prejel nagrado Donalda Michieja in Alana Turinga za življenjsko delo na področju matematike in informatike. Leta 2023 pa je prejel priznanje in bil sprejet med legende slovenske informatike. Vsekakor je eden od najbolj zaslužnih na tem seznamu. Je tudi imetnik Zlate plakete Univerze v Ljubljani ter njen zaslužni profesor.
Občina Dol pri Ljubljani mu je leta 2022 podelila naziv Častni občan občine Dol pri Ljubljani.
Posebno poglavje v njegovem življenju ter tudi v njegovem strokovnem in znanstvenem opusu zasluži njegovo proučevanje in raziskovanje čmrljev v Sloveniji. Čmrlji so mu bili veliko več kot hobi. Bili so njegova ljubezen in strast. Doma je predelal star čebelnjak v 'čmrljak' z majhnimi panji prilagojenimi potrebam čmrljev. Čmrlje ni samo občudoval in skrbno opazoval, pač pa tudi znanstveno obravnaval in o njih objavil celo vrsto odmevnih znanstvenih prispevkov. Posebej odmevna je bila prva celovita slovenska knjiga Čmrlji v Sloveniji, ki jo je v soavtorstvu izdal leta 2023.
Poleg številnih izjemnih lastnosti, ki jih je imel prof. dr. Grad in je zaradi njih izstopal, je bila morda najbolj dragocena in žlahtna prav ta, da ni bil zmožen razumeti in reševati zgolj vrhunskih abstraktnih problemov iz sveta matematike ter računalništva. Z enako lahkoto, pozornostjo in ljubeznijo se je spuščal tudi v nižine in lepote materialnega mikrokozmosa, sveta travniških cvetic, čebel in čmrljev.
Takega ga bomo ohranili v spominu.
prof. dr. Andrej Kovačič in prof. dr. Mirko Vintar