V soboto se je poslovil Marjan Geohelli, avdiovizualni založnik, filmski distributer in prvi knjižni agent v Sloveniji. Bil je tudi kulturni delavec, publicist, civilno-družbeni aktivist, knjižničar.

Leta 1982 se je vpisal na Filozofsko fakulteto UL na dvopredmetni študij primerjalne književnosti in filozofije, kasneje bibliotekarstva. Leta 1987 se je zaposlil v Matični knjižnici Logatec (danes Knjižnica Logatec), leta 1988 pa postal vodja te knjižnice in Narodnega doma. Vodil jo je do maja leta 1993.

V letih vodenja knjižnice je bil tajnik Zveze kulturnih organizacij Logatec in aktiven na področju ljubiteljskih dejavnosti. Knjižnico je oblikoval kot odprt družaben prostor in tam organiziral številne literarne večere in druge prireditve. Od aretacije Janeza Janše in Ivana Borštnerja 31. maja 1988 in Davida Tasića 4. junija 1988, ko se je začel »proces proti četverici«, se je Geohelli osebno angažiral in dal na svoj riziko Matično knjižnico Logatec na razpolago demokratičnim silam. Takrat je bila Matična knjižnica Logatec, v duhu čitalništva v času slovenskega preporoda, prostor, kjer se je rojevala demokracija. Tam je nastal logaški pododbor za varstvo človekovih pravic, ustanovile so se prve podružnice strank kasnejšega logaškega Demosa, ki ga je v sklepni fazi tudi vodil. Bil je soorganizator prve javne tribune o sestopu komunistov z oblasti z udeležbo vidnih predstavnikov takratne slovenske politične oblasti in opozicijskih struj; to je bilo 22. junija 1989 v Narodnem domu Logatec. Bil je gonilna sila demokratičnih procesov, zavzemanj za človekove pravice in pri ustanovitvi prvih političnih strank v Logatcu v letih 1988–1991. Dejaven je bil tudi v prvem sklicu logaške občinske skupščine po prvih večstrankarskih volitvah.

»Sam sem svojo odgovornost razumel kot nujnost, da življenje knjižnice po selitvi v nove prostore povežem z življenjem in dogajanjem v družbi, v kateri je vrelo od sprememb. Vse je kazalo na to, da se ljudje prebujajo in hočejo več svobode in odgovornosti za svojo usodo. Danes o tem ni lahko govoriti. Ni se vse izšlo, kot bi si želel. In nisem človek za velike besede. Na kratko: logaška knjižnica je v času mojega službovanja, verjetno edina v Sloveniji, postala središče kulturno-političnega življenja Logatca in je odprla vrata vsem demokratičnim gibanjem ter bodočim strankam,« je Geohelli zapisal leta 2016 v Zborniku ob 70-letnici delovanja Knjižnice Logatec.

Leta 1993 se je zaposlil pri Mladina filmu, imel nekaj časa svoje filmsko distribucijsko podjetje, nato pa med leti 1994 in 1999 deloval kot direktor marketinga in izvršni direktor kino distribucijske hiše Karantanija film. Po več kot 25 letih je na lestvici najbolj obiskanih filmov še vedno ducat tistih, za katere je sam vodil marketinške kampanje. Med leti 1999 in 2001 je bil direktor marketinga v kino distribuciji Fun film. Leta 2001 je soustanovil podjetje GO Partner, knjižno in video distribucijo ter založbo, ki je se je obdržala do danes. V zlatih časih domačega videa je delal v največji video distribuciji v Sloveniji in je sodeloval pri velikem delu avdiovizualnih zbirk v slovenskih splošnih, v manjši meri pa tudi šolskih in drugih knjižnic. Leta 1991 je oživil Kino Logatec, kasneje je krajši čas v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja ohranjal pri življenju vrhniški kino. V tem obdobju je skupaj z vrhniškimi kino entuziasti odigral pomembno vlogo pri nastanku Art kino mreže Slovenije, ki danes združuje 27 mestnih kinematografov.

Ob tem je bil dolga leta literarni agent najbolj brane slovenske pisateljice Dese Muck, ki mu je v slovo zapisala: »Marjan Geohelli je bil prvi literarni agent v Sloveniji, in to ravno moj. Skupaj sva orala ledino, in pošteno se je namučil, preden so ga začeli resno jemati. Vozil me je na vsakovrstne nastope in redko komu sem toliko zaupala o sebi. V najinem mehurčku, kjer sem se počutila najbolj varno na svetu, sem ga ure in ure zalagala s svojimi težavami, kot da ne bi imel svojih. A jih je imel. Toda Marjan je bil borec. In mislec. Imel je neskončno veliko srce in dušo, čisto preveč za Slovenijo.«

Z družino (bil je oče štirih otrok) je živel na Vrhniki, delal kot filmski distributer in avdiovizualni založnik ter se aktivno vključeval v občinsko problematiko. V medijih je bil kritičen do političnogospodarskih in ekoloških anomalij. Na lokalnih volitvah 2022 je kot član Vesne – zelene stranke kandidiral za župana Vrhnike. V mandatnem obdobju 2022–2026 je bil občinski svetnik Občine Vrhnika kot član Vesne – zelene stranke.

Gvido Komar, Nadina Štefančič