Prva zamisel o tekmovanju iz računalništva za srednješolce je bila podana v sezoni 1974/75 in do prvega tekmovanja je prišlo leta 1977, ko je 16. aprila tega leta potekalo prvo republiško tekmovanje srednješolcev iz znanja računalništva v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Podatki, ki jih imamo na voljo, kažejo, da je bilo to tekmovanje prvo tekmovanje za srednješolce iz računalništva na svetu. Še najbližje tekmovanje je bilo v Bolgariji leta 1979, vendar je bilo namenjeno profesionalcem, čeprav so se ga udeleževali tudi srednješolci. V Sloveniji je bila leta 1987 v Novi Gorici organizirana tudi prva računalniška olimpijada.
Dr. Izidor Hafner se je vseskozi zavzemal za uveljavitev izobraževanja za računalništvo na srednješolski ravni. Izpopolnil je profile poklicev programerski tehnik in računalniški tehnik in izdelal prve predloge učnih načrtov za to izobraževanje in učni načrt za izobraževanje učiteljev računalništva. Bil je pobudnik ustanavljanja krožkov iz robotike po srednjih šolah, nekatere od njih (na Gimnaziji Vič) pa je tudi vodil. V okviru tega projekta je organiziral seminarje za učitelje, pripravljal testne naloge in obiskoval srednje šole po Sloveniji. Na robotiko je gledal kot na sintezo matematike, računalništva in tehnike. Od leta 1986 do 1991 je vodil poletno šolo IBM – Intertrade za najboljše študente računalništva.
Dr. Izidor Hafner se je zadnjih 35 let ukvarjal z uvajanjem logike na vseh ravneh šolanja. Že kot študent je imel predavanja iz logike na takratnih gimnazijah. Bil je tudi pobudnik izdaje zbirke Z logiko v leto 2000, ki jo je založila DZS. V tej zbirki so prevodi del svetovno znanih avtorjev (Alica v deželi ugank, Aha, pa te imam, Šeherezada, Šahovske skrivnosti Sherlocka Holmesa, Dekle ali tiger, Ta knjiga ne potrebuje naslova, Satan, Cantor in neskončnost, Šifre, uganke in zarota, Poznate naslov te knjige). V zbirki je izšlo devet knjig v skupni nakladi preko 30.000 izvodov in so praktično razprodane. Dr. Izidor Hafner je bil urednik zbirke, pisec spremnih besedil, recenzent in tudi prevajalec. S to zbirko je širša slovenska javnost prvič dobila vpogled v dele sodobne logike in veliko število logičnih problemov za razvijanje logičnega mišljenja, kar predstavlja neprecenljivo bogastvo.
S to zbirko je povezan tudi pričetek tekmovanj v logiki, ki je (v organizaciji ZOTKS) še vedno edinstveno v svetu. Prvo republiško tekmovanje je bilo organizirano 27. 9. 1986. Tekmovanje iz logike je bilo organizirano z namenom, da se mladim ponudi še eno možnost za njihov ustvarjalni razvoj. Logično mišljenje je tista človekova sposobnost, brez katere ni možna ustvarjalnost v naravoslovju, tehniki, medicini, ekonomiji, pravu, računalništvu ipd. Logično mišljenje je uporabno na skoraj vseh področjih znanosti in tudi v vsakdanjem življenju, v rednem pouku pa se učenci le redko srečajo z reševanjem logičnih nalog. Ob hitrem naraščanju števila tekmovalcev je dr. Izidor Hafner vseskozi sodeloval pri izobraževanju mentorjev – bil je tudi vodja seminarjev iz logike v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev.
Dr. Izidor Hafner je bil soavtor učbenika za logiko in zbirke nalog za srednje šole, kjer je podal originalen pristop k poučevanju logike, in zbirke nalog za osnovne šole. Napisal je predlog učnega načrta za izbirni predmet logika v osnovni in srednji šoli, predlog programa za študij logike za bodoče učitelje in bil član kurikularnih komisij in dolgoletni predsednik Komisije za logiko pri ZOTKS. Za tekmovanja iz logike je napisal več sto nalog. Ob 10-letnici in nadalje vsakih pet let smo naloge z državnih tekmovanj zbrali in izdali v Zbirki nalog s tekmovanj iz logike. Tudi urednik Zbirke je bil dr. Izidor Hafner.
S svojo pripadnostjo znanosti, raziskovanju in iskrivostjo pri delu z mladimi je k sodelovanju pridobil tudi študente, ki jih je usmerjal in vzpodbujal njihovo ustvarjalnost ter tako poskrbel za dobro kadrovsko bazo bodočih organizatorjev in pripravljavcev nalog za obe tekmovanji. Tekmovanje iz logike za študente je tudi eno redkih tekmovanj, ki se ga udeležujejo študentje računalništva, matematike, elektrotehnike, ekonomije in medicine.
Delo dr. Izidorja Hafnerja je bilo vseskozi volontersko, vendar strogo profesionalno, kar se je kazalo v izjemnem spoštovanju do obeh ved – logike in matematike, in v stalnem zavzemanju za čim širše uvajanje mladih na ti dve interesni področji.
Pogrešali bomo njegovo iskrivost, dobro voljo in zavzetost za novosti.
Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije