V takem primeru ne gre za ideološki spor med levico in desnico, ne za vprašanje simpatij ali antipatij do posameznega politika. Gre za temeljno vprašanje suverenosti. Volitve so srce demokracije. Če vanje poseže tuja obveščevalna struktura, je to neposreden poseg v ustavni red.
To ni stvar interpretacije. To ni stvar »mnenja«. To je varnostni problem države in potencialno kazenskopravna zadeva najvišje stopnje resnosti.
Če bi obstajali verodostojni indici ali dokazi, bi morale nemudoma reagirati institucije: Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, policija in tožilstvo, zaradi zaščite ustavne ureditve in pravnega reda.
Če bi bilo to res ali vsaj dovolj utemeljeno, da vzbuja resen dvom, je odgovornost na vseh nosilcih oblasti, še posebej pa na predsednici republike. Podelitev mandata za sestavo vlade ni zgolj formalnost. Je dejanje politične presoje v okviru ustave. Če nad kandidatom visi resen sum, da je bil vpleten v delovanje, ki bi lahko ogrozilo integriteto volitev, potem to ni več običajna politična situacija.
Predsednica države mora v takem primeru ravnati previdno, kot varuhinja ustavnega reda. Podelitev mandata v senci takšnih sumov bi lahko pomenila normalizacijo nečesa, kar bi moralo biti predmet najstrožje presoje.
Edina odgovorna pot jasna so dejstva. Dokazi, ne insinuacije. Institucije, ne ulica.
Če je res, naj se razišče. Če ni, naj se to jasno pove.
Polona Jamnik, Bled