Če je avtokracija, ne pa sodelovanje različno mislečih, rešitev za težave, s katerimi se srečuje družba, če le en junak, rešitelj, vidi, kje so vzroki za težave v tej družbi, če so v družbi eni dobri, drugi pa sovražniki dobrih, ki jih je zato dovoljeno žaliti in jih je treba premagati – potem ne rabimo sodelovanja med ljudmi, ne rabimo demokracije. Avtokratskemu rešitelju ni treba odgovarjati na vprašanja javnosti, ni treba odgovarjati na sodišču, ker njegovo poslanstvo je, da razsvetljuje narod, ne pa da ga posluša. Ker le takšen junak poseduje »zdrav razum«, »kmečko pamet« – kaj to je, pa je menda vsakemu jasno, in bogokletno je o tem razpravljati.
No, če so tisti, ki delajo za stranko, bogato nagrajeni, če se stranka netransparentno financira, če stranka dela za interese kapitala, ne pa delovnih ljudi in jo zato kapital nagrajuje, je to samo manjša napaka, »kolateralna škoda«, ki podpornikov preveč ne moti. Oni od rešitelja dobijo to, kar jim lepša življenje – iluzije. In kot vemo iz zgodovine – iluzije se vedno drago prodajajo.
Majda Koren, Ljubljana