V igri interesov, kjer realisti krojijo ameriško politiko, Ukrajina postaja žeton za »mir za naš čas«. A zgodovina nas uči, da popuščanje agresorju ne prinaša miru, temveč vojno – in da je Evropa v tem spopadu prisiljena odkriti lastno identiteto.
To pomeni za nas, da ZDA in Rusija danes sploh nista glavni zgodbi. Prava fronta je nova hladna vojna med ZDA in Kitajsko. Realisti so na oblasti, njihovo geslo je Najprej Amerika, Najprej Rusija, Najprej Kitajska, za vse ostale pa velja, da smo pogajalski material. V tem trenutku kaže, da bo »mir za naš čas« dosežen z velikim kosom Ukrajine na pladnju. Jutri je lahko to kdo drug. Tudi mi.
Toda ni samo Putin pospešil ukrajinske nacionalne zavesti. Trump enako počne za Evropsko unijo in njeno identiteto. Nikoli nismo Evropejci tako jasno vedeli, kdo smo, kot zdaj, ko vemo, kdo nismo in nočemo biti. Naša »druga« sta Rusija in ZDA, morda tudi Kitajska, ki potrpežljivo čaka ob reki, katero truplo bo prinesel tok.
Zdaj ko vemo, da evropska identiteta obstaja, da smo posebni in drugačni od Američanov in Rusov, je čas, da se osmislimo. Koalicija voljnih evropskih držav, ki ne glede na ameriški sveti egoizem podpirajo Ukrajino, so jedro, iz katerega bodo nastale Združene države Evrope. Ni nujno, da bodo v njih vse države, ki so danes v EU. Madžarska in Slovaška se trenutno nagibata k Rusiji. Mi pa smo se leta 1991 odločili za jedrno Evropo – in tja tudi sodimo.
Večer
