A če se zgražamo nad njegovo javno demonstracijo poraza, pa to ne pomeni, da ne razumemo, zakaj ga je to tako iztirilo. Ta poraz je doživel v zgolj petem mesecu vladanja. Če je bil še pretekli teden prepričan, da si je tokrat izbral zmagovito ekipo (od Rončevića do Jeretiča), zdaj že ve, da ji je uspelo zavoziti že prvi referendum – ob tem, da mu je zagotavljala, da se bo z njeno pomočjo do te zmage zgolj sprehodil. A to še ni vse: celotna koalicija, od poslancev do ministrov in nameščencev, je bila še v nedeljo dopoldan opita od junijskega prevzema oblasti, polna moči, nenadoma pa je dobila jasno sporočilo, da je tudi ta oblast minljiva. Kako iz sebe so bili v koaliciji, je v zapisu na Facebooku razkril eden najbolj prostaških poslancev v slovenski zgodovini, Aleksander Reberšek: »Je še vredno, da vztrajam? Ali je vredno, da se mečem na zobe, opozarjam in se borim, ko imam občutek, da na koncu vedno zmaga tisto, proti čemur se borim? Danes sem globoko razočaran. Prizadet. Jezen. In predvsem žalosten. Ne mi govoriti, da smo na referendumu zmagali. Nismo. Najpomembnejšo bitko smo izgubili.« Mar ni hecno, da so ti glasni in grobi šovinisti hkrati take cmerave šleve?
Ima pa tokrat Reberšek kar prav, vsakemu včasih uspe. Najpomembnejšo bitko, ki jo je želel dobiti Janša, so izgubili. A to ni bil zakonodajni referendum, na katerega cilja Reberšek. Izgubili so bitko z volivci, civilno družbo. Ni jim uspelo, da bi jo zatolkli, ji vzeli voljo. Danes sindikati vedo, da lahko zmagajo na decembrskem referendumu.
Vir: Mladina