Druga je koalicija različnih liberalnih in levih strank, kot jo poznamo danes. Teoretično pa je možna tudi bolj »sredinska« vlada s Svobodo, SD, Novo Slovenijo in Demokrati. Šlo bi za vlado kapitala. Stična točka teh strank je lahko izrazito neoliberalen gospodarski program, kakršnega so kapitalska združenja že napisala in z njim aktivno lobirajo v medijskem prostoru. Ključni del katerega je seveda, da Levice ne pripusti na oblast.
V praksi sicer zadnje vidim kot manj verjeten scenarij, odkar se je Svoboda predvsem v drugi polovici mandata precej oddaljila od tistega, kar bi raje videl liberalni del stranke s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem na čelu. Golob je levo identiteto Svobode okrepil v trenutku, ko je pred koncem leta nastopil proti interesom kapitala in mu od 6,5 milijarde dobička iztrgal pol milijarde v obliki stroškov za zimski regres oziroma božičnico. Če bi Svoboda tako delovala od začetka mandata, potem bi imeli verjetno pod streho tudi davčno reformo in reformo stanovanjske politike.
Koalicijske stranke morajo zdaj ves čas poudarjati, kaj vse so že storile. A začeti morajo predstavljati tudi, kaj vse še nameravajo narediti v prihodnjem mandatu. Volivcem morajo torej ponuditi obete za prihodnost. Prav tako morajo biti iskrene glede tega, da nekateri projekti niso bili dokončani. Pripraviti bi morale realističen načrt, kako sistem nadgraditi v naslednjem mandatu, in na tem graditi pozitivno zgodbo.
Vir: Mladina