Za takšno situacijo in izid volitev pa si je Golob v največji meri kriv sam, ko je po rekordni zmagi Gibanje Svoboda na volitvah leta 2022 dobila kar 41 poslanskih mest. Golob je bil nad tem fasciniran in poln optimizma. Verjetno upravičeno, vendar so njegove kasnejše poteze pokazale, da nekaj v njegovem karakterju manjka, to je samokritičnost. Obdal se je z množico nekompetentnih svetovalcev, ki so samo kimali, ko bi morali povzdigniti glas in ga opozoriti na očitne napake. Velikokrat je njegovo delovanje že mejilo na aroganco, kar ljudje niso dobro sprejeli.
Po spominu bom navedel samo nekaj najbolj očitnih egocentričnih dejanj Goloba. Veliko posmeha in zgražanja je pustila njegova izjava na začetku mandata, da »kdor njemu ne odgovarja, ga enostavno vrže čez ramo in gre dalje«. Nerazumljivo je, da so njegovi sodelavci ob takšni sramotni izjavi ostali tiho. Mogoče je bil takrat še čas, da se ustavi njegovo prislovično aroganco. Kmalu za tem je Golob vrgel iz stranke poslanko Mojco Šetinc Pašek brez konkretne obrazložitve. Mogoče pa je ona kot edina malo pokritizirala, pa je bilo za Goloba to že dovolj.
Nepozabno je tudi odstavljanje podpredsednice stranke Gibanje Svoboda in predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič, ki je nasprotovala odstavitvi kmetijske ministrice, ker ni bilo nobenih argumentov za kaj takega. Eksekucija Klakočar Zupančičeve ni popolnoma uspela, samo mesto podpredsednice stranke je izgubila. Klakočar Zupančič pa je ostala predsednica parlamenta in hvala bogu velikokrat izražala svoje neodvisno mnenje, tudi takrat, ko Golobu to ni odgovarjalo. S tem pa je stranka Svoboda samo pridobila na svojem ugledu, česar pa Golob ni nikoli priznal.
Najbolj pa je Golob izgubil kredibilnost z odstavitvijo notranje ministrice Tatjane Bobnar in direktorja policije Boštjana Lindava, ker je hotel urejati svoje goriške zdrahe na najbolj pritlehten način. S to potezo so tudi volivci Svobode začeli metode dela Goloba primerjati z Janšo. Gre za popoln moralni zdrs, njegovi dobro plačani svetovalci pa so bili kar tiho in oportunistično čakali na boljše čase.
Tudi epizoda z ministrom za zdravje in podpredsednikom vlade Danijelom Bešič Loredanom je pustila globoke sledi. Ministrovo vodenje resorja zdravstva je bilo iz aviona videno, da gre v smer privatizacije. Javnost in neodvisna stroka so dolgo opozarjali, kam to pelje, vendar Golob predolgo časa ni odreagiral, dokler ni stotine milijonov pristalo v žepih privatnega zdravstva.
Tudi njegov, prav tako goriški kolega Vojko Volk, ki je v kabinetu Goloba vršil nadministrsko funkcijo za zunanje zadeve, je imel kar nekaj vpliva za upad verodostojnosti vlade in njenega predsednika. V režiji Volka je šlo je za prestavljanje priznanja državnosti Palestine, ki je bilo predhodno dogovorjeno še s tremi državami, Španijo, Irsko in Norveško. S tem je Slovenija izgubila kredibilnost, ker se ni držala dogovora. Nekaj podobnega je Vojko Volk zakuhal tudi s priključitvijo Slovenije tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred mednarodnim kazenskim sodiščem. S to potezo in odstopom od napovedane priključitve tožbi je Gibanje Svoboda izgubila veliko glasov na prihajajočih volitvah.
Golob je praktično ves mandat ignoriral civilno družbo, ki ga je dejansko spravila na oblast. Tudi to se mu danes vrača. Tudi njegova partnerica je s svojimi neumestnimi influencerskimi vložki stalno iritirala javnost. Takšno Golobovo ravnanje kaže, kako lahko nekdo izgubi že dobljeno šahovsko partijo.
Gorazd Cuznar, Črnomelj