Največjo »zaslugo« glede vsega tega ravnanja imajo politiki ter očitno sistem, ki to dopušča. Ker ne gre več za »izjeme«, ki potrjujejo drugačno ravnanje, temveč za pravilo in razmišljanje, ki postaja »normalno« in »sprejemljivo«, je umestno na to opozoriti. Ob pokritju takšnega ravnanja s strani »pravne države«, ki očitno ni sposobna preprečiti vsega tega zaradi svojega tudi namernega neukrepanja, se tako podajamo na »demokratično« in »zakonito« pot nečlovečnosti, izkoriščanja in požrešnosti.
Tudi nekdanja Golobova vlada je glede vseh navedenih, torej političnih ter ekonomskih goljufij in obljub tako »v senci«, da je kar zmrznila. Janševa pa tako na soncu, da se lahko tudi opeče.
Ko goljuf prevara in ogoljufa posameznika, je to kaznivo dejanje. Ko pa nekdo goljufa vse oziroma veliko večino ljudi in vso državo, potem to vse skupaj ni nič in ostane brez posledic. Ali pa je vsaj »opravičljivo« s svojo ponovno izvolitvijo. To se pravi, da je goljufanje cenjena vrlina. Če se pri tem kakšen goljuf poveže še z znanimi tujimi goljufi, pri katerih dobi obveščevalno pomoč, potem »pravna država ne more« odreagirati, ker s tem nima »pravnih« izkušenj.
Ali pa tako kot v primeru izkoriščanja tujih delavcev v Sloveniji, pa ne samo nedavno paragvajskih, ki so delali v suženjskih razmerah v ilegalni tovarni cigaret v Lendavi, tudi na kmetiji Bobnar, v Luki Koper, na Darsu, pri gradnji drugega tira 2TDK, pa pri mnogih privatnikih s poštnimi nabiralniki, ki niso dovolj veliki, da bi prejemali pošto ali pa sploh nimajo nalepke o »podjetju«. Številni Bošnjaki, Nepalci, Indonezijci, Afričani ter tudi vsi drugi, ki delajo »legalno« širom po Sloveniji, so »primeri« suženjskega izkoriščanja delavcev ter goljufij.
In volitve postajajo samo odskočna deska in zakonsko pokritje za nadaljnje goljufanje sodržavljanov. Tudi prihodnje občinske volitve so prikaz preseka stanja »demokratičnosti« države in družbe. Celo z odvzemom volilne pravice.
Pri tem je zanimivo, da so tako mediji kot tudi nasprotniki presenetljivo »tolerantni« do vseh velikih »napak« številnih kandidatov. Ko v Ljubljani »Golobovi« sopotniki kandidati plašno kritizirajo sedanjega župana, ga pravzaprav podpirajo v njegovi samohvali. Janševi pa so tako tesno sodelovali z Zoranom Jankovićem, da je mnoge člane vlade ob koncu mandata župan tudi peljal na kosilo. Boštjanu Koritniku, ministru za javno upravo v Janševi vladi v času kovida in solzivca, pa je celo zagotovil mesto podžupana. In tako se sedaj janšisti očitno oddolžujejo županu s tem, da mu ne dajejo kakšnega močnega protikandidata. Vsi Golobovi in Janševi pristaši pa zagotavljajo, da bodo še naprej »tvorno sodelovali pri različnih projektih« v njihovo skupno korist seveda. Več kot povedno.
In treba je tudi pošteno povedati, da se mediji v glavnem izogibajo »neprijetnim« vprašanjem do vseh ali večine kandidatom. Enostavno ne parirajo z vprašanji ter »nalajnanim« odgovorom kandidatov. Namesto da bi dobili jasno sliko vseh pozitivnih in tudi negativnih stališč, mnenj ter ravnanj, dobivamo zamegljeno podobo trenutnega stanja. In ta je več kot žalostna. Mediji bi morali izkoristili svoje znanje, moč ter neodvisnost, a se rajši kažejo kot nemočen opazovalec dogajanj okoli sebe. Ta kritika ni zlonamerna. Prej nasprotno.
V dokumentarnem filmu o izkoriščanju tujih delavcev z naslovom »Kar je treba storiti« režiserja Srđana Kovačevića, so protagonisti filma in sodelavci Delavske svetovalnice Laura Orel, Goran Zrnić ter Goran Lukić prikazali človečnost, ki pri marsikaterem politiku in podjetniku manjka. Hkrati pa je to dokaz, da pomoč ljudem v stiski zahteva tudi sistemske rešitve, ki jih sicer oblastniki ne želijo. Ampak do kdaj bo še tako?
Miloš Šonc, Grosuplje