In za kakšno evforijo naj bi šlo? Evforijo piscev pisem? Protestnikov? Morda naše vlade z njenimi minimalnimi ukrepi proti sionistom? Ali gre tudi za govor predsednice države v EU parlamentu in na BSF, kjer naj bi, tako nekateri, sramotila Slovenijo? No, verjetno je mišljeno vse našteto. Je opozarjanje na humanitarno krizo v Gazi in na Zahodnem bregu evforija? Je zahteva za spoštovanje mednarodnega prava evforija? Je evforija morda podpora in zavzemanje za človekove pravice, dostojanstvo ter varnost palestinskega prebivalstva ter sočutje do njihovega trpljenja? Je evforija zahteva, da se že enkrat konča to klanje in stradanje?
So lahko »nekatere v telegrafskem slogu omenjene tragične usode Judov« objektiven prikaz situacije, če se pri tem ignorira tragedijo Palestincev? Vso agresijo sionistov in njihovo dolgoletno sistematsko getoiziranje Palestincev v najstrožjem apartheidu? Hamasov napad 7. oktobra tega dolgoletnega trpljenje Palestincev nikakor ne more izničiti. Ali celo dati Izraelcem v roke pravico, da se »branijo« na genocidni način. Kot tudi tragedija Judov v davni in nedavni preteklosti ne more biti opravičilo za njihovo sedanje genocidno početje. Občutki krivde potomcev njihovih rabljev pa ne morejo biti opravičilo, da jih podpirajo pri tem.
Žal živimo v svetu, kjer medsebojne spore ne rešujemo z dogovori in kompromisi, ampak so »močni« nadvladali človečnost ter pravičnost. Mar morajo »manj močni« to samo nemo »sprejemati« kot neizogibno in neperspektivno realnost?
Polona Jamnik, Bled
