Opravka imamo z nekaterimi politiki, ki iščejo poti za zasege finančnih depozitov v bankah. Če ne gre drugače, jih pa blokirajo in celo uporabijo (če tudi samo obresti). To je vseeno »tatvina«, čeprav zavita v neki celofan. Tak primer imamo tudi v Sloveniji. ki še vedno ni razrešen, čeprav so bili oškodovani številni finančni vlagatelji.
Ko je na zasedanju predsednikov vlad prejšnji teden prišlo do sporazuma, da se bo EU zadolžila za 90 milijard evrov in jih uporabila za pomoč Ukrajini, je spet predsednica EU komisije izjavila, da bodo blokirana ruska sredstva uporabili za okrevanje Ukrajine po mirovnem sporazumu. Ja, vendar se to lahko zgodi samo, če bo to del mirovnega sporazuma. Pa še to ne bo prav enostavno. To se je delalo samo v diktaturah, ko se je konfiscirana sredstva uporabilo za državne potrebe.
So se pa ob tej priložnosti slišale tudi take izjave kot tista, ki jo je izrekel poljski predsednik vlade: »Zdaj imamo preprosto izbiro – danes denar ali jutri kri.« Ukrajina potrebuje obsežno finančno pomoč za kupovanje vojaških sredstev, smo pa lahko prepričani, da večina Evropejcev misli drugače: danes denar za Ukrajino, jutri pa mrtvi ukrajinski in ruski vojaki. Sicer pa takšne pomoči Ukrajini ne vodijo nikamor, najmanj v prekinitev spopadov. Evropa bi morala biti privrženka mirnega sožitja, ne pa podpornica oboroženih spopadov.
Franci Gerbec, Kremenica