Resnica s Stevanovićem se je pridružila SDS in NSi ter glasovala proti dnevnemu redu. Toda v resnici ni šlo zgolj za dnevni red. Šlo je za preprečitev ustanovitve parlamentarnih preiskovalnih komisij, katerih odreditev ob zahtevi tretjine poslancev zagotavlja ustava. To je ustavna pravica in pomemben mehanizem demokratičnega nadzora.
Težko se je znebiti občutka, da želi Janez Janša preprečiti razjasnitev afere Black Cube in povezav z izraelskimi operativci oziroma si z zavlačevanjem pridobiti čas. Prav zato je parlamentarna preiskava toliko pomembnejša – da ugotovi dejstva in odpravi dvome.
Se bo Slovenija še naprej pustila držati za talko interesom enega politika? Večkrat pomislim, kako drugačna bi bila lahko naša država, če v devetdesetih letih trgovina z orožjem ne bi bila pometena pod preprogo. Zdi se, da ima Janez Janša tudi danes ljudi, ki so pripravljeni pometati za njim.
Vodja poslancev Svobode pravi, da bodo zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije o Black Cubu vlagali znova in znova. Prav je, da ne odnehajo. Toda že to, da je treba vztrajati pri uveljavljanju ustavne pravice, je absurd. Državni zbor obstaja zato, da dela v javnem interesu – za državljane in vse prebivalce Slovenije – ne pa zato, da si ga vladajoča koalicija privatizira za svoje politične potrebe in potrebe svojega velikega vodje.
Protestiram! Čeprav se včasih zdi, da protest sam po sebi ne pomaga. Molk pa bi pomenil, da smo na takšno ravnanje pristali.
Pa še to: nekaj omenjajo pravno praznino. Za moje laične pojme ne gre za pravno praznino, ampak za zlorabo poslovniških pravil, s katero se izigrava namen 93. člena ustave. Ustava ni bila napisana zato, da bi večina lahko rekla: »Saj vam preiskave ne prepovedujemo, le dnevnega reda ne bomo nikoli potrdili.« Če ustava pravi, da mora državni zbor nekaj storiti, potem poslovnik ne sme omogočati, da se ta obveznost obide. Poslovnik je podrejen ustavi. Če omogoča njeno izigravanje, ga je treba razlagati ustavnoskladno ali pa ga spremeniti.
Polona Jamnik, Bled