Odgovor na vprašanje, kako naj bi uporabljali takšen ščit, sem poiskal v zgodovinskih virih o praksi uporabe ščita. Po učinkovitosti uporabe ščita izstopajo rimske legije, organizacijske enote poklicne vojske rimskega cesarstva. Ukrivljen pravokotni ščit (Scutum) je bil bistveni del oborožitve vsakega legionarja. Poleg ščita je legionar uporabljal kratek meč (Gladius), sulico (Caatum), čelado (Galea) in različne tipe (trakovi, verižni, luskasti) oklepov. Legionar, ki je bil v spopadu opremljen samo s ščitom, je bil gotovo lahek plen sovražnikov.
Opisana praksa napoveduje tudi usodo Evropskega ščita za demokracijo. Evropski politiki, opremljeni zgolj s ščitom, so kandidati za nesrečne žrtve. Demokracije brez uporabe smrtonosnega orožja ni mogoče obvarovati. Tukaj naletimo na problem. Zamisel o ščitu za demokracijo ne daje odgovora na vprašanje, s kakšnim orožjem (orodjem) naj bi se »legionarji 21. stoletja« uspešno spopadali s pristaši avtokratskega vodenja in upravljanja družbe.
Kakšen nauk lahko razberemo iz zgodovine rimskega cesarstva? Da bi v primeru, ko bi za varnost rimskega cesarstva skrbeli legionarji, oboroženi le s ščiti, cesarstvo delovalo le nekaj desetletij, ne pa več stoletij dolgo, kot se je v resnici zgodilo. Ključno vprašanje ob organiziranju Evropskega centra za demokracijo, na katerega (še) ne poznamo odgovora, se glasi: s kakšnimi orodji naj bodo oboroženi »evropski legionarji«, da bodo evropsko demokracijo uspešno varovali.
Brez pravega orodja in njegove učinkovite rabe idejna zamisel o EU ni uresničljiva. Pa tudi spisek vseh dejavnikov, ki razjedajo demokracijo, je (pre)obsežen. Uporabiti moramo pristop, da se osredotočimo na ključni dejavnik, ki ima odločilen neposreden vpliv na ostale dejavnike, ki sestavljajo celoten sistem evropske demokracije. Izbrati moramo dejavnik, ki ima odločilen vpliv na rojevanje, razvoj in umiranje demokracije. Takšen dejavnik predstavlja sistem uresničevanja osnovnih potreb prebivalstva, ki tvori temelj piramide hierarhije človekovih potreb. To so človekove potrebe po hrani in pitni vodi, po oblačilih in primernem bivališču, po zdravstvenem in socialnem varstvu ter po izobraževanju. Osnovne človekove potrebe predstavljajo izhodiščno točko uresničevanja sistema demokracije v družbi, v EU in v vseh 27 državah članicah Evropske unije.
Evropski center za demokratično odpornost je bil ustanovljen pred nekaj dnevi, 24. februarja. Upam, da se bodo državljani Unije pri uresničevanju svojih osnovnih potreb lahko kmalu prepričali, da se zamisel o uresničevanju demokratične odpornosti ni ujela v birokratske pasti, temveč prinaša napredek v blaginji prebivalcev EU.
Janez Krnc, Litija