Žal smo vsi, predvsem pa vodilni politiki, zamudili najbolj primeren čas. Zato bo sedaj oblikovanje evropske zavesti toliko bolj zahtevno, vendar vredno truda.
Ustanovitelji Evropske unije, kot so Robert Schuman, Nicole Fontaine, Ursula Hirschmann, Jean Monnet, Winston Churchill in drugi, so na začetek postavili ekonomsko sodelovanje. Vsi pa so za končni cilj postavili oblikovanje skupne kulturno-civilizacijske vrednote, ki jo lahko imenujemo evropska zavest. In pomanjkanje te zavesti državljani Evrope tudi najbolj pogrešajo. Evropske države sicer sodelujejo na ekonomskem, političnem in – žal pospešeno – na vojaškem področju. Vse pa je podrejeno ameriški nadvladi in vrednotam.
Evropska zavest se lahko oblikuje predvsem na kulturno-jezikovnem ter šolskem področju, a je prav tu Evropa klasična angloameriška kolonija! Naštevanje oblik kolonializma, kot so zabavna glasba, film, televizija, literatura, šolstvo, predvsem pa množična komunikacija (družbena omrežja), so že dobro znana. Tu smo namreč v podobnem položaju kot afriške države, le da smo se za ta kolonializem odločili sami!?
Vendar se kolonizacija ni zgodila čez noč, pač pa je dolgotrajen proces, ki bo zahteval svoj čas tudi za dekolonizacijo. Veliko vprašanje ostaja, če bomo za to imeli še dovolj časa in moči. Evropsko zavest bi najlažje oblikovali v šolskem sistemu, ki pa je neusklajen časovno, vsebinsko in organizacijsko. Izvaja se menda s poukom tujih jezikov – dejansko pa z enim tujim jezikom – angleščino. Sedanji kulturno-jezikovni kolonializem z angleščino bi morali zamenjati z nacionalno nevtralnim mednarodnim jezikom. Samo ta jezik je namreč vsem enako tuj in enako lasten. S poukom tega nevtralnega jezika bi lahko postopoma izoblikovali neodvisno evropsko zavest ter identiteto, ki bi temeljila na enakopravnem sporazumevanju, razumevanju in sodelovanju. To bi istočasno omogočilo tudi vzgojo za strpnost, spoštovanje drugačnosti, solidarnost in zavest o skupnih občečloveških vrednotah.
In kako naprej? Večji evropski narodi se bodo kolonializma zaradi številčnosti lažje rešili, manjši narodi – kot slovenski – pa prav zaradi maloštevilčnosti mnogo težje. Odločitev pristojnih v Sloveniji, da se morajo vsi otroci učiti angleščino istočasno s slovenščino, kaže že prve posledice. Slovenščina postaja med mladimi drugorazredna, a to je že druga zgodba.
Evropska zavest in identiteta je danes ogrožena tudi zaradi naraščajočih nacionalizmov. Če ne bomo kmalu našli poti iz sedanjega angloameriškega kolonializma in znali oblikovati evropsko zavest ter identiteto, potem Evropo – ob oboroževanju in vojni histeriji – čaka usoda bivše Jugoslavije. Zato ni več časa za opazovanje, pač pa za dejanja!
Pričela se je tekma: na eni strani imamo kolonializem ter naraščajoče nacionalizme, na drugi strani pa borbo proti kolonializmu, za evropsko zavest in identiteto.
Ko nihamo med brezbrižnim opazovanjem in dejanji, se spomnimo, da so največja žrtev kolonializma mladi. Pomagajmo jim pri uspešnem iskanju evropske zavesti in identitete!
Janez Zadravec Klugler, Maribor