Kot evropska komisarka, pristojna za demografijo zadnjih sedmih let, lahko povem naslednje: demografske spremembe so že tu. Vendar ni nujno, da je to naša neizogibna usoda. Čeprav je problematika kompleksna, imamo na voljo politična orodja, da jo ustrezno obravnavamo in pograbimo priložnost za ukrepanje.
Naj ponovim: prebivalstvo v Evropi se stara. To je lahko tudi dobra novica. Deloma zato, ker se pričakovana življenjska doba še naprej dviga. Otroci, ki se danes rodijo v Evropi, lahko pričakujejo, da bodo živeli več kot 80 let. Do leta 2100 bo pričakovana življenjska doba žensk verjetno več kot 90 let. To pomeni več vnukov in vnukinj, ki bodo poznali svoje stare starše. Odprla se bodo nova tržišča za izdelke za podaljšanje življenjske dobe. In vse več ljudi bo lahko izkoristilo prednosti inovacij na področju zdravstvenega varstva, tehnologije in finančnih storitev. Vse to bo prineslo močnejšo gospodarsko dejavnost, zlasti na področju srebrne ekonomije.
Hkrati pa se rodnost po vsej EU zmanjšuje, kar predstavlja številne izzive. Zaradi manj zaposlenih je vzdržnost javnih financ za osnovne storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje in pokojnine, pod vprašajem. To pomeni, da moramo preučiti možnosti v zvezi s financiranjem teh sistemov. Zagotoviti moramo, da spremembe ne bodo preobremenile mlajših generacij. Mladi so že zdaj izpostavljeni dvakratnemu tveganju revščine v primerjavi z osebami, ki so pred upokojitvijo, zato mora vsaka konkretna rešitev temeljiti na solidarnosti med vsemi generacijami.
Kot je razvidno iz našega novega demografskega poročila, ki ga je pripravilo skupno raziskovalno središče Evropske komisije, pa lahko te izzive obravnavamo le v okviru trdne politike, ki temelji na dokazih.
Zdravo staranje in preventivno zdravstveno varstvo denimo prinašata tudi prednosti: ljudje, ki živijo bolj zdravo, potrebujejo manj podpore in dlje časa ostanejo aktivni člani družbe. Omenjeni temi sta v središču prizadevanj EU za vzpostavitev zdravstvene unije in boj proti raku. Kajti za vsak evro, vložen v preventivo, prihranimo 14 evrov pri stroških zdravstvenega varstva in produktivnosti.
Še en pomemben dejavnik so stanovanja, ki so ključni pokazatelj stabilnosti in dobrobiti ter pogosto predstavljajo pogoj za to, da se družine odločijo za otroke. Delež lastništva stanovanj pri osebah, starih med 25 in 35 let, se je med letoma 2007 in 2024 zmanjšal za 16,3 odstotka. Evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja iz leta 2025 je naša prva strategija za podporo državam članicam pri reševanju tega vprašanja.
Ob tem imajo pomembno vlogo tudi migracije, ki lahko državam pomagajo, da se na kratki rok, vendar še vedno na odgovoren način in znotraj ustreznega pravnega okvira, odzovejo na posebne potrebe trgov dela.
To velja tudi za izboljšanje udeležbe na trgu dela. Danes približno 20 % delovno sposobnih prebivalcev in prebivalk EU ni na trgu dela. 37 milijonov delovno sposobnih žensk je brezposelnih ali neaktivnih. Več kot 4 milijone ljudi je dolgotrajno brezposelnih. Če bi vse države članice dosegle stopnjo aktivnosti delavcev, kakršno imajo na Švedskem in ki je najvišja v EU, bi se lahko negativni učinek staranja na število delovno sposobnega prebivalstva skoraj v celoti nevtraliziral.
Nabor orodij za demografijo, ki ga je Komisija predstavila leta 2023, državam članicam že zagotavlja celovit sklop orodij politike EU za reševanje tovrstnih izzivov. Gre za konkretne rešitve, vendar moramo poskrbeti, da jih udejanjimo. Storiti pa bi morali še več.
Ti izzivi zahtevajo tudi skrbno dolgoročno spremljanje in usklajevanje. Zato se zavzemam za ustanovitev učinkovite evropske agencije za demografijo, ki bi podpirala delo nacionalnih organov in premostila vrzel med podatki in politiko. To vprašanje bo obravnavano v okviru evropskega foruma za demografijo, ki ga bomo prvič pripravili naslednje leto in na katerem se bodo zbrali vsi ustrezni deležniki. V naših prizadevanjih bomo upoštevali dejstva za zagotovitev, da bo naša politika lahko izpolnila dejanske potrebe ljudi.
Prebivalcem in prebivalkam s čedalje daljšo življenjsko dobo moramo zagotoviti zadostna sredstva, da bodo lahko živeli izpopolnjeno življenje – da bodo dobrega zdravja in da bodo prispevali k družbi, tudi v starosti. Mlajšim pa moramo zagotoviti ustrezno podporo, da se bodo lahko odločili za naraščaj, ko bodo pripravljeni na to.
Bližnjic ni, samo trdo delo. EU je pripravljena pomagati – naš pogled je sicer usmerjen v prihodnost, vendar ukrepamo že zdaj. x