Ampak to se je zelo hitro ustavilo že takoj po pristopu EU leta 2004, ko so se stvari v našem kmetijstvu nekako zacementirale, tudi produktivistični model delitve denarja po principu, da je bilo čim manj obremenitev za kmete in da večji dobijo več.
Ta pristop je dejansko nekoliko zanihal šele v tej vladi. Do nje so namreč vsi zelo hitro razumeli, da bodo ob večjem posegu imeli težave z interesno-lobistično sfero kmetov, ki je izredno močna, z državnim uradništvom, ki ne mara sprememb, in tudi z domačo kmetijsko stroko, torej s celotnim sistemom. Zdajšnja vlada je naredila neki presek na dveh področjih, to je pri prizadevanjih za več rastlinske prehrane in pri dobrobiti živali, na kateri je prevladujoči del kmetijstva zelo občutljiv.
Če Robert Golob oziroma Svoboda zdaj ostane na oblasti, mora biti na teh področjih sposobna odpreti dialog, tudi s kmeti. V nasprotnem primeru bo nastala ogromna težava, saj ne bo mogoče odpreti dialoga niti o dveh področjih, ki sta bistveno večji prioriteti v kmetijstvu, to sta zmanjšanje toplogrednih plinov in ohranitev narave.
Drugače bo, če bomo dobili desno vlado oziroma že desno usmerjenega kmetijskega ministra ali ministrico. Pod sedanjo vlado smo namreč videli, da lahko minister ali ministrica pelje povsem svojo zgodbo, ta je bila drugačna pri Svobodi, drugačna pri SD in drugačna pri Levici. Torej če pride desna vlada ali desni kmetijski minister, bo to zagotovo pomenilo status quo produktivističnega diskurza v kmetijstvu, ta se lahko celo okrepi, kar so tudi želje.
Vir: Mladina