Eden je ksenofobija strank vladne koalicije in njenih volivcev, kar je jasno vidno iz utemeljevanja in zagovarjanja te odločitve. Drugi pa je zmotna paranoja, da na lokalne volitve odločilno vplivajo »trenirkarji in opankarji«, čeprav za to ni nobenih argumentov. Statistika je zaznala, da to pravico izkoristi le okoli deset odstotkov tujcev, ki so do nje upravičeni.
Volilna pravica ni univerzalna človekova pravica, je le državljanska pravica, ki jo človek pridobi z državljanstvom. Zato v tem primeru ne bodo kršene človekove pravice, ampak samo že pridobljena pravica. V zmoti so tudi tisti, ki poudarjajo, da tujci že imajo volilno pravico v svoji državi in niso upravičeni do dvojne, saj ta volilna pravica ni vezana na državljanstvo.
Če tujec v okolju kjer živi in dela, ne more sodelovati pri volitvah, mu ni kršena nobena pravica. Dejansko je ta pravica bolj pomembna za nas, državljane, kot za tujce. S podelitvijo te pravice tujcem postanemo bolj odprta, bolj demokratična družba. Samo nekatere države z najbolj razvito demokracijo poznajo to pravico, nedemokratične pač ne. Z ukinitvijo te pravice bomo izgubili več državljani kot tujci.
Tone Rački, Ljubljana