Odbor za obrambo se je 27. 11. 2025 seznanil s srednjeročnim obrambnim programom Republike Slovenije za obdobje 2026–2031. To je poleg predloga proračuna Republike Slovenije drugi dokument, ki opredeljuje zapisano v zadnji resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja Slovenske vojske. Resolucija je napovedala, da bo načrtovala možnost naraščanja SV preko 10.000 pripadnikov mirnodobne sestave s 30.000 pripadniki rezervne sestave. Dobili smo obseg SV s 40.000 pripadniki vojne sestave. Iz predhodnih resoluciji in srednjeročnih načrtov vemo, da mora 50 % kopenskih in primerljivih drugih sil biti premestljivih in najmanj 10 % jih mora biti v visoki stopnji pripravljenosti tudi za zavezništvo.
Vemo, da je prostor Republike Slovenije del enotnega vojskovališča, zato verjetno načrtujemo sodelovanje in sobojevanje z zavezniškimi in koalicijskimi silami. Dvig števila deklariranih enot je zato smiseln, saj bodo verjetno uporabljene na in v bližini prostora Republike Slovenije. Nov srednjeročni obrambni načrt predvideva vojne formacije poveljstev in enot vojnega organizacijsko mobilizacijskega razvoja Slovenske vojske. Vemo, da zakon o obrambi določa, da se vojne enote usposabljajo v miru. Iz tega sledi zaključek, da bomo z uveljavitvijo novega vojnega organizacijsko mobilizacijskega razvoja Slovenske vojske dobili nov obseg in strukturo Slovenske vojske v obsegu 40.000 pripadnikov.
Ta struktura bo v višji stopnji pripravljenosti, saj to zahteva evropsko vojskovališče in verjetno naša vloga v regionalnih načrtih odvračanja zavezništva. Pomeni, da se bo količina vaj, urjenj in streljanj na streliščih in vadiščih Slovenske vojske potrojila. Enako bo tudi s porabo streliva in goriva. Že danes spremljamo povečan obseg premikov zavezniških enot preko ozemlja Slovenije, zato lahko pričakujemo tudi več vaj in urjenj teh enot s teritorialnimi vojnimi enotami, ki jih bo po novem trikrat več kot dosedaj.
Še vedno sicer nismo dobili prepričljivega odgovora, kdo bo te vojne formacije popolnil, saj je priliv iz prostovoljnega služenja vojaškega roka premajhen, seznam pripadnikov vojaško strateške rezerve pa že dolgo zaradi starosti in psihofizičnih sposobnosti ne more predstavljati osnove vojnih formacij. Vprašljivo je tudi, ali zavezništvo tolikšno povečanje potrebuje. Verjetno ne, saj bi v nasprotnem primeru že razpravljali o povečanih zahtevah zavezništva, ki se pri nas odraža s predlogom povečanja deklariranih sil. Zaradi racionalizacije smo tudi pristopili zavezništvu, ker je ceneje. Najdražje za Slovenijo bi bilo, če bi gradili zmogljivosti za namišljene nasprotnike.
Kakorkoli, finančna sredstva za nakup oborožitve, streliva in urjenja so zagotovljena. Upajmo samo, da vojne formacije ne bodo prazne in da se ne bodo popolnjevale z raznimi vardami in vaškimi stražami.
Vojne enote morajo biti popolnjene in usposobljene. Tako zahteva zakon. Iz primera Norveške, ki je razposlala 13.000 pripravljalnih zahtevkov o zasegu premoženja (vozil, plovila, objekti), razumemo, zakaj se obrambi mudi vzpostavljati razširjeno administracijo, ki jo nov srednjeročni načrt predvideva, saj nimamo materialne baze za dodatnih 30.000 vojakov, materialna obveza pa je z zakonom opredeljena.
Čeprav vojne formacije ne bodo popolnjene s kadrom, bodo predstavljale temelj za izračun materialne dolžnosti in delo povečane administracije, s tem pa tudi verjetno pripravljalnih zahtevkov o zasegu premoženja. Nekoč smo to poznali.
Ivan Mikuž, Ljubljana