Ne le doma z nacionalno gardo, tudi v tujini z odsotnostjo diplomacije. Dnevno se vse skupaj dogaja ne le v Gazi, Ukrajini, Somaliji, Kongu in na drugih vojnih žariščih. Po novem tudi v Venezueli, kjer ameriška agresija in ameriški državni kriminal očitno testirata meje reakcije sveta in domače javnosti.
Trump uresničuje Maga-izem in ideje Ku Klux Klana. Izgovori za angažiranje vojske so »banalno normalni«, skoraj »kavbojski«. Vojska je očitno privatna lastnina vrhovnega poveljnika. Ameriški kongres je zamenjala Cia, ki odloča o vojni in miru. In na vrhu te nove »demokracije« in zavezništva je kralj in »očka« Donald Trump, ki skupaj z Benjaminom Netanjahujem, Vladimirjem Putinom ter drugimi somišljeniki na novo piše mednarodno pravo. In zanimivo, kako se temu velika večina klanja.
Hkrati je napad na Venezuelo ter ugrabitev predsednika te države sramota za mednarodno pravo, za diplomacijo, za ZDA in Trumpa ter za človeštvo. Bebavost pač ne pozna meja. Pravzaprav je le še pričakovati, da bo kdo ugrabil Trumpa in ga spravil v Haag.
In podobno kot so z izgovorom »boja proti terorizmu« ZDA uničevale cele države, sedaj pod Donaldom Trumpom z izgovorom »boja proti kriminalu« oz. mamilarskim kartelom uporabljajo vojsko in vojaške metode za zatiranje klasičnega in organiziranega kriminala. In to ne samo doma, kjer je policija z vsemi represivnimi organi »očitno« neuspešna, temveč tudi v tujini. Revščina v zakotnih ulicah ameriških mest je več kot povedna in res je treba doma ter v tujini odpraviti »vzroke« zanjo. Ker tudi »zaščita« državnih meja s pomočjo vojske ni bila uspešna, je seveda »treba« angažirati bolj »učinkovito«, ubijalsko ter hitrejše orodje – vojsko ter tajno službo Cia.
Ideja nasilja se seveda iz Amerike uspešno prenaša po svetu in ima posnemovalce tudi pri nas. Seveda je treba samo na hitro dobiti pravno podlago za pokritje delovanja danes ali v prihodnje. Kakšen podpis predsedniške odredbe ali pa parlamenta to že zagotavljata. Še »najboljše« je, če so vse pristojnosti združene v rokah posameznika, ki ima potem moč, da dela, kar hoče. Ne glede na vse »nepotrebne pravne ovire«, seveda. Zato je najlažja situacija ustvariti vojne ali izredne razmere ter v njihovem imenu razveljaviti osnovne človekove pravice. Najprej samo nekaterih, na primer tujcev, drugačnih, nato pa vseh.
Američani so kot vzorniki do sedaj uspešno izvajali navedeno metodo doma in po svetu. Vsaj od zasedbe Kapitola leta 2022 in posledično dopustnosti nasilja za »višje cilje« je sprejemljivost uporabe sile čedalje večja. O kakšni preventivi, tudi s strani držav, ki imajo ustaljeno diplomacijo, ni več slišati. Nasprotno. Nasilje postaja sestavni del medsebojnih groženj ter ravnanja.
In ljudje pozabljamo, da nasilna sredstva, orožje in eksplozivi niso primerni za »veseljačenje«. Pa najsi gre za novoletno pokanje, ki bi ga odgovorna država že zdavnaj morala prepovedati oziroma ne dovoliti, da katere koli otrok izgubi prste, ali pa za več deset tisočih mrtvih in ranjenih ob izraelskem genocidu v Gazi, ali pa za ugrabitev predsednika.
In mi vsi skupaj se sprenevedamo, da je vse to normalno. Ja, nekateri otroci se igrajo s petardami, drugi odrasli pa z bombami.
Miloš Šonc, Grosuplje