Sedaj je očitno, da Trump uveljavlja kavbojska pravila, Netanjahu izenačuje pomen holokavsta in genocida, evropski politiki pa stojijo in gledajo. Se opravičujem – ni res – saj nas pospešeno oborožujejo! Menda nas ogroža Rusija, a glede na porast nacionalizmov v nacionalno pisani Evropi in glede na zgodovinske izkušnje bomo najbrž to orožje kmalu sami uporabili. Očitno se nič nismo naučili iz vojne v Jugoslaviji, v Ukrajini, v Palestini in v desetinah drugih krajev. Istočasno smo uničili vrsto človeških vrednot, med njimi predvsem osnovno vrednoto, to je življenje. Človek dobi vtis, da tekmujeta mati Zemlja z naravnimi katastrofami ter pohlepni politiki z orožarsko industrijo, kdo bo prej uničil človeštvo?! Zato se ob vsakodnevnem gledanju pokolov in trpljenja ne čudimo nekaterim mladim, ki jim življenje ni več temeljna vrednota in sami uporabijo orožje za pobijanje.
In kaj, če se odločimo za povezanost državljanov Evrope? Najprej moramo upoštevati, da neposredna povezanost državljanov ni v interesu politikov, saj bodo izgubili svoje nacionalne jezikovne vrtičke, kjer lahko razlagajo samo svojo resnico. Nato pa neposredno povezovanje državljanov praktično zahteva, ob bogastvu različnih jezikov v Evropi, da se medsebojno razumemo. Današnja kolonialna nadvlada angleščine pomeni diskriminacijo vseh ostalih jezikov in njihovo izumiranje. Lahko sicer čakamo njen naravni zaton in prihod drugega imperialnega jezika ali pa upoštevamo jezik, ki ga priporoča zgodovinska izkušnja, resolucija Unesca in poročilo posebne komisije v Evropskem parlamentu. To je nacionalno nevtralni mednarodni jezik esperanto, uveden v šolski sistem pouka tujih jezikov. Ob današnji tehnologiji prevajalnikov jezikov s pomočjo umetne inteligence je namreč sedanji šolski sistem prisilnega pouka tujih nacionalnih jezikov potreben korenite spremembe. Znan je predlog: materni jezik – mednarodni jezik – tuji nacionalni jezik (po potrebi). Tako bomo uresničili načela splošne deklaracije o človekovih pravicah, zaščitili materne jezike in omogočili enakopravno sporazumevanje. Dejansko samo mednarodni jezik vsebuje vzgojne elemente, kot so strpnost in spoštovanje drugačnosti, enakopravnost ter poleg nacionalne tudi oblikovanje evropske oziroma svetovne identitete. Tudi tu smo torej na razpotju med sedanjo jezikovno diskriminacijo ali enakopravnostjo vseh jezikov ob istočasni možnosti enakopravnega sporazumevanja.
Kot smo že nekajkrat zapisali, nam še vedno ostaja upanje, a le skupaj z njegovima otrokoma, jezo in pogumom. Zato smo na tokratnem odločilnem razpotju, med povezanostjo ali pogubo, upravičeno jezni in moramo zbrati pogum za uresničitev sprememb. Torej povejmo in pokažimo, državljani Evrope, da smo se odločili za povezanost in življenje v miru!
Janez Zadravec Klugler, Maribor
