Nimam namena braniti trenutne vlade – čeprav menim, da bi z Golobom lahko imeli vlado, ki bi vsaj poskusila izpeljati svoj mandat brez razdiralnih iger moči. Toda vsa ta zgodba je – po orwellovsko – precej šokantna. Kot da se pred našimi očmi znova odvija stari vzorec iz Orwella: intrige, manipulacije, usmerjanje množic, ustvarjanje sovražnika – vse zato, da bi nekdo znova postal »rešitelj naroda«.
Iz ozadja se zdi, kot da spet nastopa princ teme, ki hrani razdore in strahove, da bi zbudil stare duhove – delitve, domobranstvo, nasilje, potrebo po sovražniku. In ljudje, utrujeni od vsakdana, znova padejo v isto past: v iluzijo, da jih bo tisti, ki seje spor, rešil pred sporom samim.
Morda je to največja Orwellova lekcija – da prava moč nikoli ne stoji na strani kričačev, ampak na strani tistih, ki sredi hrupa ohranijo jasnost in mir.
Robert Ivanc, Ljubljana
