Če obstaja stranka, ki je v Sloveniji sistematično in zavestno zniževala standarde politične razprave, potem je to prav SDS – in to pod neposrednim vodstvom človeka, kateremu je poslanka politično in retorično zvesta že desetletja. Njena izjava zato ni ocena stanja, temveč projekcija v čisti obliki.
Sovražni govor? Poglejmo arhiv X-a (nekdanjega Twitterja). Ko poslanka govori o sovražnosti in »nedopustni ravni komunikacije«, bi bilo pošteno začeti pri lastnem predsedniku. Janez Janša je skozi leta javni prostor polnil z izrazi, kot so levi fašisti, kulturni marksisti, paraziti, izrojena levica … Leta 2016 je novinarki RTV Slovenija javno označil za »odsluženi prostitutki« – zapis, ki še danes velja za enega najbolj razvpitih primerov verbalnega nasilja politika nad mediji v samostojni Sloveniji. Takrat v SDS ni bilo ogorčenja. Bilo je molčanje. Ali pa odobravanje.
Ko danes ista politična ekipa govori o »spustu na dno«, se zastavlja vprašanje: katero dno? Tisto, ki so ga sami normalizirali? Prav SDS je namreč edina stranka, ki je sistematično napadala posamezne novinarje poimensko, ustvarila lastne propagandne medije (Nova24TV, Demokracija) in hkrati trdila, da so vsi drugi mediji del zarote. Janša je novinarje redno razglašal za »aktiviste«, »lažnivce« in »orodje globoke države«. Ko politika z več kot 30-letno kariero javno spodkopava zaupanje v vse neodvisne medije, to ni kritika – to je demontaža javnega prostora. Toda ko danes iz iste stranke prihajajo opozorila o pritiskih na medije, gre za še en šolski primer projekcije: kar smo počeli mi, zdaj očitamo drugim.
Enako velja za institucije. Ko sodišča odločajo v korist SDS, so zakonita. Ko odločajo drugače, so del »krivosodja«. Ko policija preiskuje druge, je učinkovita. Ko se dotakne SDS, je »politizirana«. Spomnimo se Janševih stalnih napadov na sodstvo, KPK in tožilstvo – od razglašanja za »mafijo« do neposrednih diskreditacij sodnikov. In nato poslušamo, kako poslanka SDS z zaskrbljenim glasom govori o razkroju pravne države.
Prav SDS je stranka, ki je relativizirala napade na novinarje, normalizirala žaljenje političnih nasprotnikov in zgradila kult osebnosti, v katerem je vsak dvom razglašen za izdajo. Ko danes govorijo o »dnu«, ne govorijo o vrednotah. Govorijo o izgubi monopola nad brutalnostjo političnega jezika.
Izjava prve Janševe poslanke ne pove veliko o političnih nasprotnikih. Pove pa zelo veliko o politični kulturi SDS. O stranki, ki je dolga leta brez posledic nižala standarde. Dno, o katerem govori, ni nekaj novega. Je prostor, ki ga zelo dobro poznajo, ker so ga ustvarili.
Polona Jamnik, Bled