Po besedah Stevanovića je šlo za »neformalno srečanje«. Vprašam Stevanovića, če je nekje zapisano, da je on »neformalni predsednik DZ«? Dopoldan, popoldan, ponoči, ob sobotah, praznikih ali kako drugače? Glede na to, da Stevanović mnogih zadev ne razume, pa tudi, če si jih narobe razlaga in dela po svoje, mu je treba nekaj zadev razložiti, če mu jih minister Kajzer in njegova ekipa nista.
Bosno in Hercegovino sestavljata dve entiteti: Federacija Bosne in Hercegovine in Republika Srbska. Stevanović je sprejel, »neformalno«, predsednika skupščine neke entitete, čeprav se je njegov gost obnašal kot državnik. »Govorili smo o spoštovanju Daytonskega sporazuma, ki vključuje tudi to, da so v Bosni in Hercegovini vsi enaki, da se odločitve ne morejo sprejemati proti nobenemu ljudstvu in da vse temelji na soglasju ljudstev in entitet,« je po srečanju v Ljubljani dejal Nenad Stevandić, izhaja iz objave na spletni strani parlamenta Republike Srbske. Dodal je, da sta z Zoranom Stevanovićem govorila tudi o odnosih v regiji in da je Republika Srbska hvaležna predsedniku DZ za razumevanje njene politike. Stevandić je sporočil še, da je povabil Stevanovića na obisk v parlament v Banjaluki in se zavzel za nadaljnjo komunikacijo, ki »temelji na miru, enakosti in dobrososedskih odnosih med Slovenijo in BiH ter Republiko Srbsko, saj je srbska skupnost v Sloveniji zelo dobro vključena v družbo in veliko prispeva k razvoju in stabilizaciji Slovenije«. Treba je pojasniti, da gre za organizacijsko obliko ureditve države BiH in je zato velik diplomatski spodrsljaj, da je Stevanović sprejel Stevandića. Diplomatsko bi bil red, da bi povabil predsednico skupščine BiH. Nobenega razloga ni bilo, da ga sprejme.
Analizirajmo zato sporočilo Stevandića, ki naj bi govoril z našim predsednikom (neformalno) o Daytonskem sporazumu in zakaj ravno nam to razlaga. Nadalje je Stevandić izjavil, da mu je »hvaležen za razumevanje«. Za kakšno razumevanje gre, če je srečanje neformalno? Nadalje Stevandić pravi, da komunikacija »temelji na miru, enakosti in dobrososedskih odnosih med Slovenijo in BiH ter Republiko Srbsko, saj je srbska skupnost v Sloveniji zelo dobro vključena v družbo in veliko prispeva k razvoju in stabilizaciji Slovenije«. Kolikor vem, Slovenija ni sosed ne BiH ne entiteti Republike Srbske, razen če Stevandić in Stevanović vesta kaj več. Čudi me, da Hrvati niso že reagirali na to izjavo, da so nam Bosanci sosedje. Poseben biser je izjava Stevandića, »saj je srbska skupnost v Sloveniji zelo dobro vključena v družbo in veliko prispeva k razvoju in stabilizaciji Slovenije«. Ko govori o srbski skupnosti, ni povedal, na koga je mislil, na Srbe iz Srbije, Srbe iz Bosne in Hercegovine ali je mislil na pripadnike vseh narodov iz Srbije, ker tam živijo tudi druge narodnosti. Če je slednje, se sprašujem, kdo je Stevandića pooblastil, da govori v imenu Srbije. Menim, da bi vodja naše diplomacije bil dolžan analizirati navedene pripombe iz tega zapisa.
Skratka, Stevandića, ki ima slabo moralno in drugo preteklost, je Sloveniji nekdo lepo podtaknil, da je pri tem sodeloval Stevanović zavestno, pa ne morem trditi, ker nimam dokazov; vsekakor pa je odgovoren za ta hudi spodrsljaj. Po navedbah bosanskih medijev ima Stevandić povezave z raznimi problematičnimi ruskimi krogi, njegovo ime pa se pogosto omenja tudi v povezavi z vojnimi zločini na območju Kotor-Varoši. Tožilstvo Bosne in Hercegovine je lani potrdilo, da posebni oddelek za vojne zločine obravnava dogodke iz leta 1992. V preiskavo so vključili tudi Stevandića. V postopku na sodišču je sicer več prič opisalo njegovo vlogo pri zlorabljanju in pretepanju ujetih civilistov. Med drugim mu očitajo tudi povezavo z umorom policijskega inšpektorja Miodraga Šušnice v Banjaluki leta 1992.
Darko Kastelic, Trebnje, član društva SRP