V Inštitutu 8. marec smo izpeljali kup kampanj, od tiste za brezplačna šolska kosila, za čist zrak v Anhovem, referendumov za zaščito vode in politično neodvisnost RTV do evropske državljanske pobude za varen in dostopen splav.
Vsakič smo ugotovili, da se nam, ko odpremo določeno temo, razložimo, zakaj to delamo in rešujemo težave ljudi, pridružijo posamezniki, ki glasujejo za različne stranke, ljudje različnih starosti, poklicev in veroizpovedi. In ravno to – zavedanje skupnih vrednot enakopravnosti, pravičnosti in solidarnosti – je nekaj, kar me vedno znova presune. To nam je večkrat uspelo prinesti tudi na slovensko politično raven, recimo pri kampanji 'ja pomeni ja' za redefinicijo kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja smo sodelovali z NSi. SDS je tudi, čeprav nas poskušajo skoraj vsak dan diskreditirati kot nekoga, ki nikoli ni nič naredil za ljudi, glasovala za večino naših predlogov.
Del politike je glasen in zavestno razdvaja ljudi, ker je to njihov način za pritegovanje pozornosti, nabiranje političnih točk in utrjevanje podpore. A večina ljudi ni takih. Sama vedno pravim: 'Ljudje so pametni, niso lutke, prepoznajo dobro stvar in se postavijo zanjo.' Velikokrat nam kdo reče, da mu gremo na živce, ampak so pa zraven, ker verjamejo v isti cilj, ker so jim pomembni pozitivni učinki tega, kar delamo. To so zame najlepši trenutki, ker pokažejo, da smo sposobni prepoznati in se povezovati na podlagi vsebine ter skupaj delovati pri spremembah na bolje.
Delo