So globoke razlike, ampak dramatičnih stvari, kot jih vidimo v sosednjih in drugih državah, mislim, da pri nas ni. Ljudje niso tako strastno privrženi političnim idejam. Rekel bi, da je v Sloveniji manj političnih strasti.
Zmeraj se veliko govori o novih obrazih, ki pa izvajajo znano, staro politiko – in ne prinesejo kaj radikalno novega. Imeli smo kritiko pomanjkanja novih obrazov, potem pa kritiko zanašanja na nove obraze. Pokazalo pa se je, da velikih sprememb ni bilo. Po tej plati ne smemo imeti prevelikih pričakovanj, kot tudi razočaranj ne. Slika ni dramatična, smo v obdobju političnih nihanj. V smislu, ali se bo Janša vrnil na oblast ali ne. Ampak to so znani parametri, ne obeta se nam negotovost. Zanimivo je, da je v trenutni vladni koaliciji največ izvirnih, novih rešitev prišlo od stranke, ki ima najmanj podpore. To bi lahko razumeli, kot da Slovenci ne maramo resnejših sprememb. Vse te reči okoli sociale, ki jih je Levica prinesla, niso doživele široke podpore, da bi stranka dobila vzgon. V anketah Levici ne kaže dobro. Bomo videli, kako bo na volitvah, je pa s stališča opazovalca zanimivo, da imamo manj pričakovanj za velike spremembe. So zelo skromna, kar vpliva na artikulacijo politike v posameznih strankah. V zadnjem času se dviguje zanimanje za stranko Demokrati Anžeta Logarja. Ampak ne vem, v čem je ta stranka prinesla kaj novega. Logar tudi ni novi obraz. Je pa dopolnitev desnega spektra in je do neke mere zanimiv, ni pa to nekaj, kar bi zagotavljalo resne spremembe na bolje.
Vir: Večer v soboto