Gore imajo v naši zavesti poseben pomen. Prijatelj, ki se ukvarja z gorskim tekom, mi je za razmišljanje o tem podal dve lepi iztočnici. Prvič, gora je skupna točka. Na njo lahko vodi nešteto različnih poti, a vrh je samo en. Vrh vse poti poveže in tako simbolizira skupen cilj. Drugič, prav zato med pohodi v gore je nastalo nešteto prijateljstev, tovarištev. Koreni tega segajo v čase, ko so ljudje preživeli le, če so držali skupaj in se pomikali iz kraja v kraj. Tam sta se rodili solidarnost in sodelovanje. Skupinski pohodi v nas prebujajo to, prastaro prepletenost.
Ni naključje, da je Triglav kot naša najvišja gora tudi osrednji nacionalni simbol. Simbol, ki povezuje državo in ljudi, naravo in kulturo. Okrog simbola njega sta se spletla tako partizanski odpor proti okupatorju kot slovenska osamosvojitev. Partizani so nosili »triglavke«, Triglav je nepozaben simbol Osvobodilne fronte in osrednji link slovenskega grba in zastave.
Na vrhu Triglava stoji Aljažev stolp – majhna kovinska kapela in hkrati mogočen simbol slovenstva. Jakob Aljaž ga je leta 1895 postavil kot zavetje planincem, skozi čas pa je postal znamenje naše vztrajnosti, povezanosti in narodne identitete. Triglav in Aljažev stolp se danes pojavljata v sodobnih izvedbah pesmih »Oj Triglav moj dom«, v zgodnjih slovenskih filmih, kot so V kraljestvu zlatoroga (1931) in Triglavske strmine (1932), ter v sodobnih dokumentarcih, na primer Ta pleh ima dušo (2024). Njegova podoba se je uveljavila tudi v vizualni umetnosti – od Plečnikove upodobitve, žive skulpture avantgardne skupine OHO na Kongresnem trgu, pa do številnih javnih spomenikov, grba in zastave. Njegova obnova in skrb zanj pričata, da dediščina ni le stvar naših prednikov, temveč tudi prihodnjih rodov.
Njegova podoba in pomen sta vtkana v našo kulturno in narodno identiteto, zato ga cenimo kot dediščino preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Zato podpiram pobudo, da se dan Triglava, 7. avgust, razglasi za državni praznik.
Vtisi s Triglava
