K temu prispevajo tako resolucija Društva narodov (1921), dve resoluciji Generalnih skupščin Unesca (1954 in 1985), priporočilo posebne komisije Evropskega parlamenta (2022) in dosežki tega gibanja za mir skozi zgodovino na različnih področjih ter aktivnostih. Več držav, doslej Avstrija, Hrvaška in Poljska, je esperanto tudi priznalo kot svojo nesnovno kulturno dediščino.
Letošnji dan esperanta je povezan s prostovoljstvom in prizadevanjem za mir ter enakopravno sporazumevanje v smislu sedemnajstih ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in za uresničevanje Splošne deklaracije o človekovih pravicah.
Kot zanimivost naj dodamo, da je letos stoletnica prvega srečanja slovenskih klubov esperantistov, ki je bilo leta 1926 v Mariboru. In letos bo avgusta v bližnjem Gradcu potekal tudi 111. kongres Svetovne zveze esperantistov, kjer je prijavljenih preko tisoč udeležencev iz šestdesetih držav, med njimi tudi okrog dvajset iz Slovenije.
Janez Zadravec Klugler, Maribor