»V našem svetu otroci umirajo: umirajo ne samo v divjanju vojnih sovražnosti, ampak umirajo tudi v sterilnih sobah ustanov za jemanje življenja, ki jih zavijamo v slepeče besede 'moje odločitve'. Smrt, ki jo povzroči morilec v rokavicah, kakor je temu rekel papež Frančišek, ni nič manj kruta kot smrt, ki jo povzroči bomba.« Implicitno je na isti imenovalec spravil ginekologe in zločinske vojske. Vsako kritiko delovanja Cerkve le-ta hitro označi za kristijanofobijo, njenim predstavnikom pa je očitno dovoljeno zmerjanje in obtoževanje vsega, kar ni v skladu z njihovimi dogmami.

Tokrat so očitno (spet!) na udaru ženske, ki se odločijo za splav, in ginekologi (morilci v rokavicah), ki splave opravljajo v ustanovah za jemanje življenja, Cerkev pa za podlago teh abotnih obtožb uporablja svetohlinsko skrb za narodov blagor. Je Cerkev kdaj decidirano obsodila poboj v Minabu v Iranu 28. februarja 2026, ko je bila med ameriško-izraelskimi napadi uničena dekliška osnovna šola, ubitih pa več kot sto otrok? Ko vprašamo umetno inteligenco o obsodbi slovenske RKC v zvezi z več kot 21.500 palestinskih otrok v Gazi, ki jih je umorila izraelska vojska, dobimo odgovor: Nisem našel izjave, v kateri bi slovenski škofje izrecno obsodili ubijanje palestinskih otrok! Sta pa to večkrat obsodila pokojni papež Frančišek in sedanji papež Leon XIV. Frančišek je obsodil tako Hamasov teroristični napad kot tudi izraelski vojaški odziv v Gazi. V govoru diplomatskemu zboru januarja 2024 je izrecno dejal, da je »izraelski vojaški odziv povzročil smrt deset tisočev Palestincev, večinoma civilistov, vključno z mnogimi mladimi in otroki«, ter govoril o »nepredstavljivem trpljenju«. Hkrati je zahteval takojšnje premirje in dostop humanitarne pomoči. To je bistveno bolj konkretno od zgolj splošnega poziva k miru, s katerim previdno opleta naša RKC, da pri tem ne bi prizadela pokvarjenih interesov trenutne oblasti. Papež je bil v nasprotju z Zoretom vsaj konsistenten v svojem boju za ohranitev otroških življenj in ni ostal samo pri formulaciji »molimo za mir«, ampak je izraelsko vojaško operacijo neposredno povezal s smrtjo palestinskih otrok.

RKC svojo doktrino temelji na Stari zavezi, v kateri se na vsakem koraku dogajajo umori, utopitve in požigi. Ta knjiga posredno upravičuje fašizem, antisemitizem, rasno ločevanje, zatiranje žensk in otrok ter suženjstvo. Krvoločno nasilje Stare zaveze prekaša vsa druga dela. To je katalog množičnih umorov, božje jeze, maščevanja in ubijanja. Je nevarna knjiga, saj boste v njej našli opravičilo za vsa grozodejstva sveta. Za etnično čiščenje, vojne, posilstva, usmrtitve. Vse to je zapisano v tej knjigi. Na splošno pri bogovih nikoli ne veš – vsi imajo kaj masla na glavi. Sodeč po Svetem pismu, je eden za stavo s Satanom namenoma vzel življenje desetim otrokom. (Jobovim, ki ga je Satan preizkušal v veri v boga). Zato ni čudno, da je švedski pisatelj J. Jonasson v svojem zafrkantskem romanu Morilec, ki je hotel v nebesa, napisal: Najbolj bistvena podobnost med Morilcem Andersom in Bogom je ubijanje ljudi; Morilec Anders pa je v nasprotju z Bogom prizanašal vsaj otrokom.

Religija ima med vsemi vrstami praznoverja največji potencial za povzročanje škode. Od verovanja v astrologijo ni veliko škode; veliko ljudi pa je bilo prizadetih zaradi vere v določenega boga ali zaradi ideje, da je vera krepost sama po sebi. Dopustimo vsaj možnost, da bi se ljudje, če bi sprejeli dejstvo, da so njihova življenja kratka in naporna, drug do drugega obnašali bolje, ne slabše. Prepričani smo lahko, da je tudi brez religije mogoče živeti etično. Samo zaradi religije se mnogi ljudje niso obnašali nič bolje od drugih, so si pa pri njej izprosili dovoljenje za obnašanje, ob kakršnem se zdrznejo še zvodniki in etnični čistilci. Jezus Nove zaveze pa je bil še za ateiste pozitiven radikalec, neustavljiva sila narave, ki se ni uklonila nikomur in ničemur. Ni se prilizoval oblastnikom in ni mu bilo mar za lastno varnost. Bil je upornik, ki je kršil vse družbene norme, upiral se je avtoritetam, hodil je v bordel, poljubljal gobavce in dvomil v ugled elit, zato jim ni ostalo drugega, kot da ga križajo.

Očitno mračnjaško vodstvo RKC misli, da je Bog kot branjevec in uradnik, ki poskuša stehtati naše kreposti in naše napake na dveh ločenih tehtnicah in potem skrbno zapisuje naše grehe v knjigo računov in nam bo ukazal, da mu nekega dne plačamo. Po mnenju Zoreta še posebej skrbno tehta grehe nesrečnih žensk in ginekologov. Lepo bi bilo, da nam škofje prihranijo stalno trkanje na našo vest, ki ne služi ničemur drugemu kot klečeplazenju in slepi ubogljivosti vernikov in slabi volji tistih, ki to nismo. Lahko pa izprašajo vest tistim politikom, ki molče podpirajo poboje otrok. Ostalim pa naj dajo malo miru in se obrnejo najprej vase. Če pa nas že hočejo spremeniti in v smislu ponovne rekatolizacije Slovencev versko pregnesti, naj ob tem upoštevajo še stališče literarne junakinje Peri v romanu Elif Shafak Tri Evine hčere, ko je rekla: Nekateri bi radi spremenili svet, drugi svoje partnerje ali prijatelje. Jaz bi najraje spremenila Boga. To bi bil dosežek. Ne bi imeli koristi od tega vsi na svetu?

Jakob Demšar, Lesce

Priporočamo