S tem se lahko marsikdo strinja. Nobena oblast ne bi smela postati samoumevna. Demokracija potrebuje tekmovanje idej, preverjanje oblasti in možnost, da volivci izberejo drugačno smer. Toda prav zato bo moral volivcem odgovoriti, ali je kandidat za vodenje mesta ali predvsem kritik mestne politike.
Mesec je v državni politiki pokazal, da zna odpirati družbena vprašanja, oblikovati argumente in zagovarjati jasna stališča. To je njegova prednost. Hkrati pa vodenje Ljubljane zahteva nekaj drugega kot parlamentarna razprava. Zahteva vsakodnevno upravljanje mesta, usklajevanje interesov, iskanje kompromisov in sprejemanje odločitev, ki ne bodo vedno priljubljene.
Če danes govori o koreniti spremembi Ljubljane, bodo mnogi vprašali: v čem bo ta sprememba drugačna od dosedanje politike? Levica je bila namreč v mestni politiki že vrsto let pomemben akter in pri nekaterih vprašanjih tudi partner mestne oblasti. Zato ne bo dovolj povedati samo, da je prišel čas za spremembo. Pojasniti bo moral, kakšno Ljubljano ponuja in kako jo bo drugače vodil.
Po drugi strani pa bi bilo krivično spregledati, da je pohvalil, da je mesto v zadnjih dveh desetletjih postalo lepše. Politik, ki želi prepričati ljudi, ne sme graditi samo na rušenju dosežkov predhodnikov. Njegovo sporočilo je, da lepo mesto še ni nujno tudi najboljše mesto za življenje. In tu odpira resnična vprašanja: stanovanja, javni promet, dostopnost storitev, kakovost zraka, razvoj mestnih četrti in vključevanje prebivalcev v odločitve. In volivci bodo presojali, kdo ima največ možnosti, da te obljube tudi uresniči.
Pri tem bo Mesec imel svoj izziv, ker je ljubljanska politika že dolgo zelo specifična. Zoran Janković ima zelo stabilno podporo. Če bo kandidatov veliko, se lahko glasovi za spremembe razpršijo. Mesec bo zato moral pokazati, da ni samo eden izmed nezadovoljnih glasov, ampak resna alternativa za vodenje mesta.
Pri njegovi kandidaturi pa obstaja še ena plat. Če bi Mesec zaradi županske kandidature zapustil državni zbor, bi slovenska politika izgubila enega bolj prepoznavnih in vsebinsko profiliranih poslancev. Z njim se marsikdo ne strinja, toda težko mu je očitati, da nima političnih idej ali da ne zna odpreti širših družbenih vprašanj. Državni zbor bi izgubil glas, ki je znal politiko povezati z vrednotami in dolgoročnejšimi pogledi, ne samo z dnevnim strankarskim obračunavanjem.
Zdaj bo moral dokazati, da ni samo kandidat proti Jankoviću, ampak kandidat za Ljubljano. In ali bo znal dokazati, da zna mesto tudi voditi, ne le opozarjati, kaj je v njem narobe.
Polona Jamnik, Bled