Ali drugače povedano, opevani srednji sloj bi prejel nekaj deset evrov več, menedžer s plačo 15.000 evrov bruto mesečno bi bil bogatejši za 20.000 evrov na leto, Blaž Brodnjak pa bi letno spravil v žep še kakšnih sto jurčkov.
To je neposreden napad na blagajne socialne države in dolžnost sindikatov je, da to preprečimo, kot smo v letu 2012, ko je prišlo do varčevalne histerije zakona o uravnoteženju javnih financ. Novembra 2012 smo skupaj sindikati javnega in zasebnega sektorja, civilna družba, upokojenci, študenti in kulturniki organizirali množične demonstracije, januarja 2013 pa je sledila splošna stavka v javnem sektorju v režiji KSJS. Čez en mesec je vlada izgubila večino v parlamentu. Glede na podobnosti, ki jih zasledujemo pri teh napovedih, se zdi to najboljši recept za to, da obranimo socialno državo.
Ne skrivamo, da smo pripravljeni na konflikt, če bi prišlo do poskusov posega v socialno državo. Da se konflikt s sindikati in civilno družbo, ki se leta 2013 za takratno vlado ni dobro končal, ne bi ponovil, vnaprej predlagamo sklenitev socialnega sporazuma, širokega in enakovrednega družbenega soglasja socialnih partnerjev o ključnih ekonomskih in socialnih vprašanjih, ki edini lahko prinese stabilno prihodnost in uravnotežene opredelitve. Opozorila smo izrekli, ker si ne želimo, da bi prišlo do konflikta, in da je vnaprej jasno, kako bomo reagirali, če bodo rdeče črte prestopljene.
Vir: Sobotna priloga Dela