Četrtkova odločitev (10. september) tako ni bila presenečenje, saj je ECB dvignila vse tri obrestne mere za četrtinko odstotka, kar je ena izmed običajno najnižjih uskladitev in predstavlja šele drugo zvišanje od začetka cikla dvigovanja, ki se je začel junija letos. Letna rast cen je avgusta v evrskem območju znašala 3,2 odstotka in se je pomembno pospešila z nizke januarske ravni, ko je znašala 1,7 odstotka. Na 12-mesečni ravni je bilo zvišanje manj dramatično, saj so se v tem obdobju cene zvišale z 2,1 na 2,5 odstotka. Ožja definicija inflacije, ki meri spremembo cen brez cen energentov in sezonske hrane, pa se je v tem obdobju celo znižala, s 2,4 na 2,3 odstotka.
To dokazuje, da so predvsem rastoče cene energentov tiste, ki pripomorejo k rasti cen. Te so se v zadnjih 12 mesecih v povprečju zvišale za 4,1 odstotka, kar je glede na silovito medijsko poročanje ob dvigih cen pogonskih goriv presenetljivo malo. Vendar so pogonska goriva le en del energentov, ki jih meri inflacija, saj se, denimo, cene ogrevanja, električne energije ali zemeljskega plina za ogrevanje še niso povečale v povprečju območja evra. Po drugi strani pa so rast cen pogonskih goriv blažili tudi ukrepi evropskih držav, kjer so se proračuni držav članic začasno sprijaznili z nižjimi trošarinami ali drugimi cenovnimi administrativnimi dodatki. Če povzamem: cene bi bile še višje, če države teh ukrepov ne bi sprejele, vseeno pa bo iztek teh ukrepov preprečeval hitro zniževanje prihodnjih cen. Nižje trošarine na gorivo tudi negativno vplivajo na javne finance, vendar so ti učinki relativno majhni.
Vir: Delo