Vladi bi referendumski poraz politično škodil, ekonomsko pa celo koristil. Opozicija bi z zmago politično pridobila, toda ekonomsko ogrozila neposredne koristi svojih volivcev. Zmaga ali poraz na referendumu zato za nobeno stran ni enoznačna. V igri vlade, opozicije in volivcev vsak meri svoje interese, koliko kdo dobi in kaj izgubi. Individualizacija koristi v soočanju s kolektivizacijo stroškov vodi v konflikt dveh razvojnih modelov države, oboje pa v iskanje ustrezne referendumske volilne koalicije. V politični presoji srednjega volivca je ZIURS stična točka med ideologijo, politiko in ekonomskim razvojem. In ta trojni zalogaj presega profanost argumentov z obeh političnih strani. Na to je delno opozorilo tudi ustavno sodišče.
Na referendumu bo treba ZIURS prevesti v koalicijo konkretnih interesnih skupin. To ni samo davčni zakon s socialnimi začimbami, ni niti »desni« in niti »levi« zakon, za ali proti vladi in janšizmu. Vsebuje paket politično-ekonomskih ukrepov, ki zadeva različne deležnike. Največji politični kapital opozicije bo »socialna kapica« za najbogatejše, argument vlade pa nižji DDV za drago hrano in druge olajšave. Osrednji ideološki boj bo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Vlada bo stavila na širino koristi za ljudi, opozicija na njihovo koncentracijo. ZIURS prinaša majhne koristi za veliko ljudi in velike koristi za peščico najbogatejših. Videli bomo igro prestolov izgubljenih gospodarjev prstanov.
Vir: Mladina