Očitno med zasebnimi in državnimi lastniki Petrola ni potrebnega poslovnega zaupanja in zato tudi njune skupne družbene odgovornosti. Država lastniško ne obvladuje Petrola, izgubila je to politično bitko, nima potrebne upravljavske avtoritete. Spori se v Golobovem mandatu zgolj stopnjujejo (tožba Petrola, grožnje z zapiranjem podeželskih bencinskih servisov, zapleti z dobavo goriv …). Nedvomno je kaos na bencinskih servisih v zadnjem tednu volitev postal prvovrstna predvolilna politična tema in je imela negativen politični učinek za vlado. Petrol je nedvomno odgovoren za logistiko, tudi nekatere druge prodajne poteze so bile čudaške in lahko imajo tudi politično obeležje. Toda oškodovanje in odgovornost bo treba šele dokazati. In to ne bo ravno preprosto, še manj odrešilno.
Bitke med korporacijami in državo so stara mantra. Med 100 največjimi subjekti sveta v primerljivih prihodkih je 71 korporacij in le 29 držav (2024). Korporativne mreže in ne države danes obvladujejo svet. Zato je bitka med Petrolom in državo težja, kot mislimo. Navidezno bi jo razrešilo podržavljanje družbe, toda katera vlada bi to storila, če bi politična škoda daleč presegla ekonomske koristi? Ta kriza prinaša priložnost za zgladitev rešljivih sporov in odpravo obvladljivih neumnosti. Ponavljanje starih napak lahko sedanjo farso spremeni v tragedijo.
Vir: Mladina